Tone Vogrinec in Jure Košir sta bila prvi zvezdi slovesa, posebej prvi, ki je odšel v pokoj po dobrih treh desetletjih, v katerih je zapustil neizbrisni pečat. Na prijetni prireditvi je manjkalo nekaj nekdanjih (Janez Šmitek, Jože Gazvoda, Janez Slivnik...) trenerjev, a tudi novih (Urban Planinšek, Rasto Ažnoh, Pavel Grašič...) ni bilo. Izmed pomembnih tekmovalcev je manjkal le Aleš Gorza, Mitja Valenčič pa je na veleslalom zaspal in ga zamudil (tudi predsednik SZS Stane Valant ga je), a je le šlo za prijateljsko tekmo...

Potem ko so po desetinah pokalov podelili tradicionalne majolike odhajajočim Gregorju Šparovcu, Jerneju Reberšaku, Janezu Slivniku, ki ga v Bohinj ni bilo (Janez Šmitek in Jože Gazvoda majolik nista bila deležna, vsaj v Bohinju ne), je dokončni sloves dočakal najprej Jure Košir ter nato še Tone Vogrinec, ki mu je Elan namenil posebej zanj izdelane smuči z njegovo podobo, Gorenjka pa ogromno, kar sedemkilogramsko čokolado. Ko je sedanji direktor reprezentanc Klemen Bergant izročal majoliko Vogrincu, jima je zdrsnila iz rok in se s truščem razletela na betonskem plesišču pri Zlatorogu. In to naj bi simbolično pomenilo tudi slovo od tradicije podeljevanja takih spominskih odličij, ker bodo nove (stare) sile poskrbele za novosti. Če bi vsaj in to predvsem na tekmovanjih! Seveda pri Vogrincu ni šlo brez solz in "knedla v grlu", zmogel je le "hvala", ker je očitno svoje znamenite "kasete" (nekdanje dolge nagovore) že pospravil v svoj muzej.

Prijateljski veleslalom šestih osemnajstčlanskih (tekmovalci, pokrovitelji, novinarji...) ekip z imeni pokroviteljev je dobil Siemens, ki je bil konkurenčen tudi v nastopu formacij v organizaciji in ocenjevanju članov ZUTS. Smučarja leta sta Tina Maze in Valenčič, med klubi pa je v seštevku vseh starostnih kategorij z naskokom najboljši Branik.