Pravilo je, da so spredaj samo močni kolesarji, hrusti, drvarji, čim bližje 80 kilogramom. Šprinterji in najboljši kronometristi, kot je letošnji kralj Fabian Cancellara, kocke preletijo. Že število zmag posameznikov na drugih dirkah pove, za kakšne izjemne kolesarje gre. In take lastnosti ima omejeno število kolesarjev. Spredaj so domala vedno ista imena. Tako smo v soboto v Dnevniku v napovedi omenili 12 imen, ki naj bi bila spredaj. Sedem jih je res privozilo v Roubaix med najhitrejših enajst. Cancellara (1.), Boonen (2.), Flecha (4.), Eisel (5.), Roesems (8.). Dva, Zabel (12.) in Pozzato (15.), nista preživela selekcije čez Arenberški gozd. Hoste in Van Petegem (Davitamon) sta bila v cilju drugi in tretji, a diskvalificirana, ker se z Rusom Gusevom nista menila na spuščene zapornice pred prihodom tovornega vlaka. "Vedeli so 15 kilometrov prej, pa niso sporočili, da pride vlak. Pritožili se bomo na UCI, saj se to ne spodobi za tako veliko dirko," je bentil Hoste. Organizatorji so pojasnili, da so za vlak vedeli, a so bili kolesarji prehitri.

Za enega najbolj izkušenih, Američana Hincapiea, je bilo usodno kolo. Ob zlomu krmilne opore je iznenada izkusil trdoto granita. Bil je žrtev tehnologije, da mora biti kolo vedno lažje. Zaradi okvar sta odnehala tudi Hushovd in Devolder.

In tudi tokrat so bila glavna dogajanja usmerjena v stratege treh ekip, ki do potankosti poznajo vse pasti. Dirk Demol, zmagovalec leta 1988, v športnem avtu Discoveryja je imel v zaključku absolutno premoč - tri kolesarje (Hincapie, Gusev, Hoste). A zaradi neumnosti z vlakom (Gusev, Hoste) in padca (Hincapie) so postali popolni poraženci. Wilfried Peeters (Quick.step) je bil kot kolesar drugi in tretji na dirki Pariz - Roubaix, kot vodonoša kralju Johanu Museeuwu. Njegovemu varovancu Tomu Boonenu je le malo manjkalo do zmage. To bi bilo že devetič v zadnjih 12 letih, da bi zmagal kolesar iz ekipe Patricka Lefevra (Quick.step). Marc Sergeant (Davitamon), ki je vodil izkušenega Van Petegema, se je tudi učil pri Lefevru. Kljub vsemu pa je veliki zmagovalec Fabian Cancellara prišel iz povsem druge ekipe, danske CSC, strateg pa je sicer izkušen bivši kolesar Avstralec Scott Sunderland, ki je eno sezono vozil ob Martinu Hvastiji v Alessiu. "Govoril sem mu: `Počakaj z napadom, kolikor časa moreš.` On pa je hotel iti. Rekel sem OK. Dobro, da imajo kolesarji sami občutek in športni direktorji so veseli, če se tako konča," je komentiral Sunderland.

Pariz Roubaix ni bil usojen Slovencu Urošu Murnu. Murči je bil lani ponosen, da je šele kot tretji Slovenec po Martinu Hvastiji (30. mesto 1997) in Andreju Hauptmanu (41., 1999) preživel severni pekel kock v celotni dolžini (54. mesto). Usoden je bil prometni znak ob cesti. Tudi ostali imajo zanimive izkušnje. "Ko sem videl, kako izgleda v živo, sem rajši ubral bolj `ziheraško` varianto," je Martin Derganc pripomnil po tem, ko je sedel v avto. "Sploh ne moreš verjeti, kako dolg in težak je lahko dan," se spominja Primož Čerin . "Zavore sem obrabil že do prvih kock na 100 km," je izkušnja Zorana Klemenčiča . "Želel sem priti le živ domov," je bila želja Andreja Hauptmana ob drugem nastopu 2001.