Za prvega pravega slovenskega interpreta Hamleta velja Hinko Nučič, ki ga je leta 1918 v Deželnem gledališču v Ljubljani odigral in sam zrežiral. Dolga desetletja so Hamleta igrali v prevodu Otona Župančiča, v 90-ih letih ga je poslovenil tudi Milan Jesih; v njegovem prevodu bo spregovoril tudi Uroš Smolej v ljubljanskem mestnem teatru.Matjaž Zupančič je Hamleta režiral v akademijski produkciji že leta 1988 v Gleju, v naslovni vlogi je tedaj nastopil Matjaž Tribušon. Boris Ostan, Hamlet v uprizoritvi sezone 1983/1984 v MGL, pa tokrat nastopa kot Klavdij, brat umorjenega danskega kralja, Hamletovega očeta.

V Hamletu bodo na sceni Sanje Jurce Avci in v kostumih Jerneje Jambrek Varga ob Smoleju, Krajnčevi in Ostanu nastopili Bernarda Oman, Gregor Čušin, Slavko Cerjak, Gaber K. Trseglav, Milan Štefe, Evgen Car, Gašper Tič in drugi. Pomemben delež predstave "nosi" pet plesalcev - Matevž Česen, Rosana Hribar, Jana Menger, Igor Sviderski, Dušan Teropšič, ki plešejo v koreografiji Matjaža Fariča in ob glasbi skupine Alterra.

Ravnatelj in umetniški vodja MGL Boris Kobal je prepričan, da novi Hamlet "ni izgubil Shakespeara", obenem pa se ga loteva na način sodobnega gledališča. V Zupančičevi adaptaciji je takorekoč edini scenski element orjaška miza, na oziroma ob kateri poteka večina prizorov. Zupančič ohranja ključne sklope izvirnika: prvi načenja problem etične odgovornosti posameznikovega ravnanja, drugega tvori mreža odnosov med Hamletom, Gertrudo in Ofelijo, tretji se ukvarja z vprašanji vere, smrti, samomora, transcendence, zadnji pa odpira vprašanja igre.