Avtorica knjige Barbara Sušec Michieli je na današnji novinarski predstavitvi poudarila, da njena knjiga ni le portret igralke, temveč ponuja tudi vpogled v takratno evropsko kulturno dogajanje, ki ga je pomembno sooblikovala tudi Marija Vera.Direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina je uvodoma dejal, da je bila Marija Vera ena tistih, ki je z bogatim umetniškim opusom dokazala, da smo bili Slovenci še pred vključitvijo v "združeno Evropo" del evropskega kulturnega dogajanja.

Barbara Sušec Michieli, ki predava gledališko zgodovino na AGRFT ter raziskuje slovensko in evropsko gledališče, teoretična vprašanja zgodovinopisja, gledališke estetike in medkulturnih povezav, je v knjigi sledila razgibani in neobičajni življenjski poti Marije Vera. Med letoma 1907 in 1954 je igralka nastopala v številnih evropskih gledališčih in sodelovala z vodilnimi gledališkimi umetniki 20. stoletja, med njimi tudi z Maxom Reinhardtom, ki je v gledališču uveljavil nove, modernistične smernice.

Z vlogami "problematičnih" ženskih figur moderne dramatike je Marija Vera odpirala vprašanja stereotipov in družbenih predstav o ženski in ženskosti. Kot je opozorila avtorica knjige, je bilo gledališče v tistem času ena redkih umetnosti, kjer se je lahko uveljavila tudi ženska ustvarjalka. Zaradi vlog v delih Sofoklesa, Shakespeara, Goetheja, Schillerja, Ibsena, Maeterlincka in Shawa si je prislužila opise, kot sta "velika tragedinja" ali "ledena veličina", je povedal Svetina.

Marija Vera se je leta 1923 preselila v Ljubljano, kjer je postala članica Drame, od leta 1945 pa do smrti je bila profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na novoustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani.

Barbara Sušec Michieli je v okviru magisterija in doktorskega študija knjigo ustvarjala kar 15 let. Kot je dejala, so ji bili v veliko pomoč v arhivih shranjena gradiva, igralkini mladostni dnevniki in obsežna korespondenca. Marija Vera je nekoč zapisala, da je njeno življenje, v katerem je odigrala tudi vlogo matere in žene, podobno romanu, ki je stkan iz samih čudovitih zgodb in je "od prve do zadnje vrstice resničen".

Barbara Sušec Michieli in Ivo Svetina sta prepričana, da si takšno knjigo zasluži še veliko gledaliških igralcev, katerih delo je v slovenski kulturi žal, vsaj kar zadeva publikacije, potisnjeno na rob. Ljubljana se je tako vse do izdaje monografije Mariji Vera poklonila zgolj s trim stezo po Rožniku, ki nosi njeno ime, in je, kot je še dodal Svetina, precej zanemarjena.

Izdajo knjige bo pospremil tudi dokumentarni film Maje Weiss z naslovom Hočem osvojiti svet, ki bo premiero doživel v sredo, 15. februarja, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na TV Slovenija pa ga bodo predvajali 21. februarja ob 21. uri. Kot je povedala režiserka, sta scenarij za film napisali skupaj z avtorico knjige. Film se ustavi v več pomembnih mestih, kjer je živela in ustvarjala Marija Vera, svoje poglede na njeno ustvarjalnost podajo številni umetniki in teoretiki, ves čas pa se postavlja tudi vprašanje o igralskem poklicu nekoč in danes.Maja Weiss in Barbara Sušec Michieli sta prepričani, da je zgodba te velike igralke vredna igranega filma ali celo koprodukcijske TV nadaljevanke. Načrtov je še veliko, sta dejali, Svetina pa je napovedal tudi pregledno razstavo, posvečeno Mariji Vera, ki jo bodo odprli aprila.