"On je zgodba o uspehu," je lani, ko je "leteči Vid" podpisal triletno pogodbo z slovitim Kielom, izjavil klubski menedžer Saša Bratić . "Res je, dobro mi gre, čeprav je lahko vedno še bolje. Hitro sem se prilagodil nemškemu načinu igranja, soigralci pa so me sprejeli, kot da smo že deset let skupaj. Treningov je več in so zahtevnejši kot v Sloveniji, vsaka tekma v nemški ligi pa je derbi. In vedno je potrebno biti pravi. Rokomet je tisto, kar počnem najraje v življenju, pa še dobro sem plačan za to," priznava Vid Kavtičnik , ki se nadeja, da bo v dresu "zeber" (zaradi belo-črnih dresov) osvojil tisto, kar ni uspel z Gorenjem - naslov državnega prvaka.

Nasledil je Pungartnikov dres

"Pred sezono je v klub prišlo pet novih igralcev in nihče ni pričakoval, da bomo že po nekaj mesecih tako uigrani. Smo mlado moštvo, ki mu še manjka izkušenj, a nasprotnike lomimo z ritmom. Zaenkrat nam gre odlično, kar potrjuje pogled na lestvico, na kateri smo prvi," je zadovoljen Vid, ki je v Kielu od Romana Pungartnika, ki je odšel k Hamburgu, nasledil dres s številko 7. Vseeno je v napovedih previden, čeprav je Kielova dvorana Ostseehalle, ki sprejme 10.500 gledalcev in je na vsaki tekmi polna, skoraj neosvojljiva trdnjava.

Živi v naselju Melsdorf blizu Kiela, od koder ima do dvorane dobrih pet minut vožnje z avtom (vozi Audijev karavan A4). V 100 kvadratnih metrov velikem stanovanju se odlično počuti, še posebej, ker gre za mirno naselje. Ob prihodu v Kiel mu je družbo tri tedne delala 71-letna babica Marjana, nasploh pa so obiski iz Slovenije redki: "Babica je bila pri meni le toliko, da sem se vsaj delno navadil na življenje v tujini, nato pa je za dva tedna prišla sestra Mojca. Mama Jana je bila v pol leta pri meni le tri dni, za štiri dni me je obiskal prijatelj Žiga. Očeta Jožeta vidim še najbolj poredko, saj ima v šoli, kjer dela, veliko obveznosti."

Kiel plačuje tečaj nemščine

Klub, katerega letni proračun je 5,3 milijona evrov, mu plačuje tečaje nemščine, ki jo že dobro obvlada. Ker je v klubu kopica igralcev iz različnih držav (poleg Nemcev še Švedi Mattias Andersson, Stefan Lövgren, Henrik Lündstrom, Kim Andersson, Marcus Ahlm in Pelle Linders, Avstrijec Viktor Szilagyi, Francoz Nikola Karabatic, Norvežan Frode Hagen in trener, Hrvat Zvonimir Serdarušić), se je z njimi sprva večinoma sporazumeval v angleščini. "Dobra plat tega je bila, da sem še bolj izpopolnil svoje znanje angleščine. V zadnjih mesecih se skušam čim več pogovarjati v nemščini, če pa kakšne nemške besede ne znam ali se je ne morem spomniti, jo v pogovoru `zaflikam` z angleško," pojasnjuje Vid in razkriva recept, kako rešuje pomanjkanje pogovorov v slovenščini: "Enostavno. S telefonom. Pokličem koga v domovino in se z njim obilno naklepetam."

Na EP v Švici bo s soigralci branil naslov podprvaka iz leta 2004. "Na pripravljalnih tekmah nismo blesteli, a bomo v Švici našli pravo pot do uspehov. Če bomo pravi na igrišču in če bomo imeli še kanček športne sreče, lahko dosežemo dober rezultat." Konkretnemu odgovoru, kaj je zanj dober rezultat, se izogiba. Šele na neposredno vprašanje, ali se strinja z mnenjem selektorja Slavka Iveziča, da se je Slovenija sposobna uvrstiti v polfinale, odgovori: "Ja, smo sposobni, a to je odvisno od kopice dejavnikov. Čeprav polovica igralcev naše reprezentance igra v velikih evropskih klubih, v katerih ima vodilne vloge, to še ni zagotovilo za uspeh. Če ne bomo igrali kot kolektiv, se nam slabo piše."