Številni vitamini in minerali se uničijo pri segrevanju, kuhanju in daljšem skladiščenju oziroma razpadejo na zraku (mraz jim manj škodi kot vročina). Najbolj je občutljiv vitamin C, saj že 24-urno skladiščenje na svetlobi pri osmih stopinjah Celzija povzroči kar 40-odstotno izgubo. Pri rezanju in pranju se koncentracija C-vitamina v živilu zmanjša še za dodatnih 20 odstotkov. Strokovnjaki za prehrano zato svetujejo, naj živila z vodotopnimi vitamini (to so C, B in karoten) uživamo predvsem surova in jih ne režemo na majhne koščke. Sveže sadje in zelenjavo tudi vse prevečkrat predolgo hranimo. Bolje bi ju bilo nakupovati sproti in shraniti v hladnem, suhem prostoru ali pa na dnu hladilnika v nakupovalni košari. Kupljeno sadje in zelenjavo je sicer najbolje čim prej zaužiti, saj tako prejmemo največ vitaminov.

Ali je zelenjava res sveža, se lahko prepričamo tudi na naslednji način: listnata zelenjava mora počiti, ko jo prelomimo, gomoljna pa mora biti čvrsta na dotik. Plastične nakupovalne vrečke, v katerih pogosto pustimo kupljeno sadje in zelenjavo, niso primerne za shranjevanje, saj se v njih prične proces kuhanja. Da kondenz na notranji strani ne bi povzročil gnitja, moramo preložiti sadje in zelenjavo iz vrečke takoj, ko ju prinesemo domov. Še več pozornosti pa moramo nameniti tistemu sadju in zelenjavi, ki ju v večjih količinah kupimo za ozimnico.

Med sadjem so to gotovo jabolka, ki s skladiščenjem izgubijo ogromno vitaminov. Povprečna izguba vitamina C po dveh dneh je od 10 do 30 odstotkov, če jih hranimo v hladilniku, od 15 do 40 odstotkov, če jih hranimo v kleti, in 25 do 50 odstotkov, če so shranjena v shrambi. Življenjsko dobo vitaminov v jabolkih bomo podaljšali s skladiščenjem pri nizki temperaturi v prostoru, kjer je manj kisika. Sadje in zelenjavo je nasploh najprimerneje hraniti v zabojčkih, po možnosti v ločenih prostorih, kjer naj bo kar se da nizka temperatura, prostor pa naj ne bo presuh.

Med ozimnico se poleg jabolk najpogosteje znajdeta jušna zelenjava in krompir. Korenasto zelenjavo najbolje zaščitimo pred izsuševanjem tako, da zabojček pokrijemo s polietilensko folijo. Krompir hranimo v temnem prostoru, da ne pozeleni.

Pogosto pozabljamo, da se vitamini in minerali ne nahajajo samo v sadju in zelenjavi. Slabo obstojni in občutljivi so tudi vitamini A, D, E in K, ki se nahajajo v olju, maslu in margarini, in jih moramo zaradi občutljivosti hraniti v temnih in hladnih prostorih. Po novejših spoznanjih pa naj bi tudi ogljikovi hidrati terjali posebno pozornost pri embaliranju in skladiščenju. Testenine, shranjene v prozorni plastični vrečki ali celofanu, izgubijo med skladiščenjem zaradi izpostavljenosti svetlobi kar petino vitaminov skupine B. Če želimo maksimalno ohranjeno vitaminsko bogastvo testenin, so boljše tiste, ki so pakirane v papirnati ali kartonski embalaži.