Preprosto "mrknejo" s tekmovalne scene, kot so v zadnjem obdobju Tomas Globočnik, Jože Kavalar, Nataša Lačen in tudi Matej Soklič. Po njih se bo marsikomu kolcalo v času olimpijskih iger.

Matej Soklič s tekaške scene ne bo izginil. Temperamentni tekač je sedaj trener mladih tekačev iz Fužin, Bele peči pri Trbižu (SC Weissenfels) v Italiji, pomočnik selektorja makedonske reprezentance in ima za olimpijske igre v Torinu že urejeno akreditacijo. Hkrati dela v zasebnem podjetju Ponca. "Življenje sedaj je veliko bolj obetavno, finančno bolj ugodno in veliko manj stresno. Prej sem mnogo preveč energije porabil v boju proti revanšizmu nekaterih ozko usmerjenih funkcionarjev," pravi Matej Soklič , ki se je na svetovnih prvenstvih (13. mesto 2003) in olimpijskih igrah (11. mesto v Salt Lake Cityju) daleč najbolj približal legendarnim dosežkom Franca Smoleja. "Ko končaš kariero športnika, nekaj časa ne veš, kaj bi. A če je volja in veš, kaj želiš početi, potem ni težko začeti delati kaj drugega. V teku sem se izčrpal. Vse preveč težav sem imel z boleznimi. Telo ni stroj. Tako mi ob koncu ni bilo pretežko. Svoje tekmovalne sanje sem izživel," pravi tekač Planice.

Tudi zaradi tega je bil velikokrat kmet na šahovnici med ŠD Planica in Smučarsko zvezo Slovenije, uporabili pa so ga enkrat beli, drugič črni. Sedaj ob koncu kariere je za oboje vreden toliko kot ta šahovska figura. Ob robu pozabljen.

A Soklič bo "kuril" zakulisje še naprej. "Sedaj mi nihče več nič ne more. Sem neodvisen. Nihče me ne more več suspendirati. Res sem včasih napravil kakšno napako, a če bi bil na tem še enkrat, bi storil isto," pravi.

Napoveduje, da bo odšel na fronto za sestro Mirjam, o kateri smo pisali pred tednom. "Mirjam so v tej sezoni že tolikokrat oškodovali in jo, kot tankočutno dekle, velikokrat tako prizadeli, da ne bom odnehal. Tisto z gladovno stavko v Ljubljani sem resno mislil. Le da sedaj nimam časa. Marca in kasneje spomladi bo več časa, da se začnem boriti s krivicami, ki jih tekmovalcem delajo funkcionarji," pravi Soko.

In to še ni vse. Poleg službe trenerja mladih tekačev v bližnji Italiji, selektorskega dela v Makedoniji in opravil v podjetju s smučarsko opremo, je, kot se govori, na vidiku še četrti delovni izziv. Soklič bo poseben svetovalec (trener) Nejca Brodarja, ki je v tej sezoni daleč od tega, da bi bil lahko njegov naslednik.

Po letošnjih dosežkih reprezentance Marka Gracerja bo očitno še velikokrat marsikomu lahko omenil, naj se spomni, kako je bilo na tekmi celinskega pokala v Planici leta 2000. "Ja, takrat je bil Nemec Teichmann drugi, njegov rojak Filbrich pa tretji (zmagal je Matej Soklič op. a.). Za oba vemo, kaj sedaj pomenita. Kje pa smo danes mi? Prav zaradi tega je žalostno, v kakšnem stanju je del reprezentance. Imajo pogoje, nad katerimi se ne morejo pritoževati. Mi smo bolj po partizansko delali, vse bolj po domače, a sem poleg šprinta pritekel tudi na daljših razdaljah med dobitnike točk. Tudi dosežke Nataše Lačen bodo cenili vsako leto bolj, ko bodo spoznali, kako težko bo priteči tako visoko," pravi Soklič. Dodaja, da je škoda živcev za boj s funkcionarji. A fronti dokazovanja lastnega prav se ne bo odpovedal, pravi.