Za smučanje smo včasih govorili, da je najbolj množična oblika rekreacije, vendar se marsikdo s tem ne strinja. Mnogi na prvo mesto postavljajo sankanje, ki je kot šport ali kot rekreativna dejavnost precej bolj poceni kot smučanje, ki si ga človek danes že težko privošči. Za sani pa ni potrebno odšteti prav veliko sredstev, na bližnji breg pa se tako ali tako lahko odpravite peš. V primeru, da ste se odločili za organizirano sankanje, potem ste najverjetneje pripravljeni odšteti tudi kakšnega `jurja`, da vas povlečejo na Vršič, Valvazorja ali kam drugam.

"Sankanje človeku zleze pod kožo. Pred petdesetimi leti je le malokdo pomislil na smučanje, za spuščanje s hriba pa je bilo dovolj že nekaj skupaj zbitih desk in veselje je bilo popolno," se spominja sankanja v preteklosti Jurij Berce iz Hraš pri Lescah, ki je veliko tudi presmučal, a mu je sankanje precej bolj pri srcu. Predvsem na Gorenjskem je teh možnosti zares veliko, organiziranega sankanja je na pretek, čeprav se včasih žal pripeti tudi kakšna nesreča, predvsem pri spuščanju po tekmovalnih progah. "Midva z ženo se najraje zapeljeva v Mojstrano, od koder se peš in s sanmi `na štriku` odpraviva proti Radovni, opraviva nekaj voženj, nakar sledi obvezno okrepčilo in dan na saneh je popoln," še dodaja gospod Berce.

Ob vseh užitkih, ki jih nudi sankanje, je posebno doživetje nočno drvenje s sanmi, še posebej ob jasnem vremenu in polni luni. Neizmernemu veselju navkljub, ki ga sankanje nudi, pa je potrebno ves čas posvečati pozornost varnosti, saj pasti na urejenih in neurejenih sankaških pobočjih ne manjka. Predvsem se je potrebno izogibati opojnim substancam, ki človeka opogumljajo, a hkrati tudi poneumljajo.

Sankanje je druženje in del zimskega rituala. Na saneh se človek sprosti in uživa v povišanju adrenalina, pri čemer se mora vsak posameznik zavedati, da je tudi rekreacija lahko nevarna, zato se je na sankanje potrebno odpraviti v dobri fizični kondiciji in s primerno opremo. Predvsem je pomembna zaščita glave, zato naj bo čelada vedno sestavni del vsakega, ki se spušča s sanmi po zasneženih bregovih. "Ljudje so sicer zelo previdni, a tudi kakšni `norci` se najdejo, ki si to obliko rekreacije zamišljajo po svoje, zraven pa predstavljajo nevarnost zase in okolico. Na organiziranih sankališčih je to sicer urejeno, na domačih pa tega žal ni, zato so nesreče dokaj pogoste," še opozarja naš sogovornik, ki je ob pogovoru ravno pripravljal sani in opremo (pregled vrvi za vlečenje, privijanje vijakov, mazanje drsne površine...), da bo pot v dolino z Valvazorja čim bolj varna in udobna.