Haider je predsedniku avstrijskega ustavnega sodišča zagrozil s tožbo, "če bo nadaljeval to igro". Kot je zatrdil Haider, naj bi mu Korinek večkrat osebno in pred pričami zagotovil, da ne bo dopustil takšne razsodbe, kot je bila razglašena leta 2001 pod predsedovanjem njegovega predhodnika Ludwiga Adamovicha.Avstrijsko ustavno sodišče je tedaj razveljavilo določilo v zakonu o narodnih skupnostih, po katerem je treba dvojezične krajevne oznake postaviti v občinah, ki imajo vsaj 25 odstotkov manjšinskega prebivalstva. Namesto tega so ustavni sodniki v utemeljitvi odločbe zapisali, da za dvojezične krajevne napise zadostuje že okoli 10 odstotkov manjšinskega prebivalstva skozi daljše obdobje.

V sredo objavljeni razsodbi je avstrijsko ustavno sodišče ponovno zahtevalo postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Ustavni sodniki so tokrat odločali o napisih v krajih Pliberk-Drveša vas in Pliberk. Do 30. junija 2006 je doslej zgolj nemškemu napisu treba dodati še slovensko ime kraja, za to pa je pristojno okrajno glavarstvo Velikovec. Kot že glede kraja Škocjan leta 2001 so ustavni sodniki tudi tokrat menili, da v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe za dvojezične krajevne oznake zadostuje že okoli 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva.

Korinek je ob razglasitvi odločbe dejal, da pri izpolnitvi odločb ustavnega sodišča zamujata tako avstrijska zvezna raven, ki bi morala nadomestiti uredbo o dvojezičnih krajevnih napisih, ki je bila razveljavljena leta 2001, kot tudi dežela Koroška, ki je načeloma pristojna za postavitev krajevnih tabel. "Dokler zvezna vlada ne naredi nič, to ne spreminja obveznosti, da je treba postaviti krajevne table," je menil Korinek glede Koroške.

Haiderja je to močno razburilo. Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča naj bi skušal "onemogočiti sedanjo konsenzualno politiko na Koroškem". Dežela Koroška skupaj z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schuesslom išče rešitev, ki pa ne bi smela nasprotovati volji prebivalstva, je menil Haider. Po Haiderjevem prepričanju temeljijo razsodbe ustavnega sodišča o dvojezični topografiji na "nezanesljivih osnovah". Za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov naj bi bilo zato potrebno ugotavljanje števila pripadnikov slovenske manjšine, je še dodal koroški deželni glavar.

To argumentacijo pa so avstrijski ustavnopravni strokovnjaki zavrnili kot neutemeljeno. Kot je dejal dunajski profesor za ustavno pravo Heinz Mayer, bi bilo to "absurdno" in "popolnoma nepredstavljivo". Predsednik ustavnega sodišča sploh nima pravice glasovanja pri odločitvah, poleg tega pa je Korinek po Mayerjevih besedah povedal le to, "kar vedo vsi, ki se ukvarjajo s tem področjem". "To sploh ni nič novega," je poudaril Mayer.Tudi po oceni bivšega predsednika ustavnega sodišča Adamovicha ni realne možnosti za ukrepanje proti razsodbi ustavnega sodišča. Kot je dejal , "ni možnosti, na katero bi lahko realno pomislili", da bi ukrepali proti razsodbi ustavnega sodišča. Če predsednik ustavnega sodišča v korektnem izvajanju svoje funkcije pove nekaj kritičnega, "to brez dvoma ni nič takega, kar bi bilo mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi". Adamovich je še dodal, da Haiderjeva kritika, češ da odločitev ustavnega sodišča temelji na "nezanesljivih osnovah", ni nič novega.

V imenu ustavnega sodišča se je oglasil tiskovni predstavnik Christian Neuwirth. Kot je dejal, je "ena izmed glavnih nalog predsednika ustavnega sodišča, da opozarja na upoštevanje ustave tudi in prav tedaj, če obstaja nevarnost, da se ne bi upoštevala". Tega se bo Korinek držal tudi v prihodnje, je zatrdil Neuwirth. Haiderjeve grožnje s tožbo ni želel komentirati, je pa poudaril, da iz najnovejše razsodbe o dvojezičnih napisih jasno izhaja, da ima okrajni glavar Velikovca pravno obvezo, da poskrbi za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel. Korineka je nato podprl tudi predsednik države Fischer. Razsodbo je ocenil kot "pravno brezhibno", Korineku pa izrazil "popolno zaupanje". Obenem je poudaril, da bo "korektna izpolnitev te razsodbe naloga v naslednjih mesecih". Pričakovati je, da bodo odslej na avstrijskem Koroškem skupna prizadevanja na čim širši osnovi, da se bodo spoštovale odločbe ustavnega sodišča in da pri tem "ne bodo zapustili temeljev pravne države", je še dodal. Obenem je pohvalil delo Korineka.

Na stran Korineka se je odločno postavil tudi vodja opozicijskih Zelenih, Alexander van der Bellen, ki je pozval avstrijskega kanclerja Schuessla, naj "konča početje svojega koalicijskega partnerja". Po van der Bellnovih besedah je nedopustno, "da deželni glavar misli, da lahko razveljavi pravno državo". Referentka Zelenih za manjšinska vprašanja Terezija Stoisits pa je opozorila, da Haiderjev odziv "zelo presenetljivo" spominja na njegove napade na bivšega predsednika ustavnega sodišča Adamovicha leta 2002.