Mraz vpliva na kožo na dva načina. Zaradi nizkih temperatur se žile v njej skrčijo, pretok krvi se zmanjša, kar privede do manjšega segrevanja in večjega ohlajanja kože. Hkrati mraz povzroča izhlapevanje vlage v okolico, zato se koža izsuši. Najbolj oddaljeni deli telesa so najbolj občutljivi, saj je krvi tam najmanj. Bolezni, povezanih z mrazom, je veliko. Med tistimi, ki jih povzroča, so najbolj pogoste omrzline, kronične spremembe na koži. Popovič opozarja, da je danes veliko bolezni, ki so povezane z mrazom, vendar jih ta neposredno ne povzroča, obolevanje le pospešuje. Pri ljudeh, ki imajo že sicer suho kožo, se največkrat pojavijo luskavica ali različne alergijske bolezni, med katere sodi tudi alergija na mraz. Gre za preobčutljivostno reakcijo, pri kateri se ob prehodu s toplega na hladno pojavijo srbeče spremembe po vsem telesu, ki izginejo, ko se oseba vrne na toplo. Zdravljenje je zapleteno, saj zdravniki še ne vedo, kaj jo povzroča, zato se ne zdravi kot klasična alergija.

Prva in osnovna zaščita so še vedno topla oblačila - volnene rokavice, šal in kapa ter suha obuvala. Pomembno je, da se oblečemo, tik preden zapustimo topel prostor, pravi Popovič. Nepogrešljive so tudi zaščitne kreme - te morajo vsebovati veliko maščobe in malo vode. Obraz je zagotovo najbolj izpostavljen, zato je potrebna redna vsakodnevna nega. V kozmetični omarici ne sme manjkati čistilno mleko, ki mora biti bolj mastno kot sicer, ter hranilna nočna krema. Čez dan je treba obraz večkrat osvežiti s kremo, še posebej ko odhajamo iz toplega prostora na mraz. Posebno pozornost je treba nameniti ustnicam, ki pozimi rade pokajo, zato jih moramo večkrat namazati z vazelinom.

Suho in rahlo razpokano kožo na rokah učinkovito zdravijo negovalni izdelki, ki vsebujejo veliko olja. Popovič priporoča pripravke na podlagi mandljevega ali oljčnega olja, zelo dober je tudi ognjič. Kreme in losjoni v zimskem obdobju izboljšajo stanje le za kratek čas, zato je bolje, da namesto teh uporabljamo mazila. Kadar so roke že precej hrapave, jim privoščimo masko ali katero od rastlinskih olj. To pred spanjem dobro vtremo v roke, si nadenemo tanke bombažne rokavice in tako prespimo noč.

Navedenih navodil za nego telesa se je dobro držati tudi takrat, ko nismo zunaj na mrazu. Stanovanjski in drugi prostori so v zimskem času močno ogrevani, kar prav tako privede do izsuševanja kože. Ni dovolj, če poskrbimo za vlago z običajnimi metodami, kot je polaganje mokrih brisač na radiatorje ali nastavljanje posodic z vodo. To lahko učinkovito opravijo le sodobne naprave, tako imenovani vlažilci zraka. Ker pa jih vsi nimamo, je najbolj preprosto, če poskrbimo kar za kožo. Vedeti je treba, da s kopanjem, tuširanjem ali mazanjem z vlažnimi kremami oziroma losjoni kožo le še bolj izsušimo. Umivamo se čim manj, oziroma kolikor je potrebno zaradi higiene. Previdnost velja tudi pri uporabi mila. Ko se prhamo, ni treba vsakokrat militi kože povsod po telesu, ampak le intimne in res umazane dele. Tekoča mila so boljša od trdih, Popovič pa priporoča takšna z relativno kislim pH, torej z vrednostjo od 5,5 do 6.