Nagrajence je soglasno izbrala strokovna komisija za podelitev nagrad Sklada Staneta Severja, ki ji predseduje dramaturginja Mojca Kreft, člani pa so igralci Jožica Avbelj, Alenka Bole Vrabec in Janez Starina ter dramaturg Alen Jelen. Komisija je izbirala izmed 18 pravočasno prispelih vlog na razpis.Veronika Drolc, članica SNG Drama Maribor, prejme Severjevo nagrado za vlogo Matere v uprizoritvi Hlapci.pdf Ivana Cankarja (SNG Drama Maribor) v režiji Sama Strelca in za Gertrudo v uprizoritvi Dan umorov v zgodbi o Hamletu Bernarda Marie - Koltesa (koprodukcija: Mini teater, Glej, Novo kazalište Zagreb, ARL Dubrovnik) v režiji Ivice Buljana. Po Fedri v ljubljanski Drami in Schneewittchen after party v Mini teatru je nagrajenka ponovno ustvarila dve vrhunski igralski stvaritvi. Izpričala je subtilno igralsko moč in izrisala poglobljeno igralsko študijo v umetniško dorečenih stvaritvah različnih ženskih dramskih likov, ki sta po svoji vsebini in igralskem tkanju razprostreni, a hkrati človeško občutljivi, toda odrsko dominantni dramski upodobitvi.

V njeni interpretaciji Cankarjeva in Jermanova mati ter Koltesova Gertruda zaživita z vso polnostjo dramske verjetnosti. "S svojim rahlo poetičnim, a tudi rezkim tonom vselej izzvenita v pretresljivo in krhko izpoved žene in matere. Z molki in besedami, z glasom in tišino, s predirljivimi kriki v različnih prostorih odrskih vzdušij, z gibom in telesom, mimom in gesto, ustvarja igralka predirljive slike nekega bivanja in nehanja. Njena podoba je v ekspresionističnem izgorevanju smrti vpletena v igro videzov in dvomov; v igro o obredni celici smrti pa je vnesla presunljivost (Gertruda) in osupljivo preizpraševanje o moralnih vrednotah, ko njena popolna zbranost odseva v belini matere (Jermanova mati) ter simbolizira čistost razmišljanja in neomadeževanost vesti, ko se v sklepnih predsmrtnih trenutkih ovita v črnino poslavlja od cankarjanske matere," je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Maruša Geymayer Oblak, članica Slovenskega mladinskega gledališča, prejme Severjevo nagrado za vlogo Katarine Medičejske, kraljice matere, v uprizoritvi Kraljice Margot, priredbi besedila Alexandra Dumasa, delo Srečka Fišerja, in v režiji Diega de Bree. Nagrajenka se z igralskimi in hkrati z umetniškimi gledališko dramskimi stvaritvami tehtno vpisuje med sodobne interpretke odrskih likov, tako oseb v uprizoritvah klasične ali sodobne dramatike kot tudi v priredbah dramskih besedil; v njih se posveča temeljnim gledališkim raziskovanjem in iskanjem odgovorov, kako igrati.

V vlogi Katarine Medičejske, kraljice matere, je visokostna in zadržana v besedah in dejanjih, silovita v notranjih spopadih. V scenskih sosledjih prizorov natančno odstira tančice Katarinine duše in vladarske moči, razpete med materinsko ljubezen do sinov in hčere ter žensko kot oblastniško vladarico in manipulantko, ki hoče mir v kraljestvu, pa se ne obotavlja poseči po najbolj gnusnih in najokrutnejših sredstvih. Njena razbolelost, ljubezen in ničevost, gnus in vznesenost so stanja sveta, ki pomenijo Marušin predirljiv igralski presežek širših pomenskih razsežnosti. Razkriva plast za plastjo svojega lika in šele na koncu se kot Katarina Medičejska razkrije v vsej svoji pošastnosti in tragiki, usodnosti in dekadentnosti lastnih dejanj, je zapisala komisija.

Študentsko Severjevo nagrado si študentka dramske igre na AGRFT Eva Kraš in študent dramske igre Rok Matek delita za stvaritve v letu 2005. S študioznostjo in subtilno interpretacijo sta dokazala igralsko nadarjenost z veliko mikavne domišljije, zgledno vztrajnostjo in ustvarjalno trmo. Nagrajenca se gibljeta v odrskem prostoru z natančnostjo vedenja o tem, kaj igrata, talentirano ustvarjata soigro in težita po interpretativni, govorni in igralski perfekciji.

Eva Kraš je v V. semestru odigrala Filaminto v Molierovih Učenih ženskah in v VI. semestru Lady Macbeth v Shakespearovem Macbethu. Vlogi sta zelo različni in lotila se ju je izjemno precizno in študiozno. Posebej pri Lady Macbeth se je uspešno vživela v za tako mladega človeka nenavadna psihološka stanja. Rok Matek je v V. semestru odigral Krizalda v Molierovih Učenih ženskah ter z natančno in disciplinirano igro dosegel zanimive komične učinke. V VI. semestru je odigral tri zelo različne vloge v Shakespearovih dramah: Luccencia v Ukročeni trmoglavki, Polonija v Hamletu ter Romea v Romeu in Juliji. Vse tri niso blizu njegovemu temperamentu, toda kot študiozen igralec z izjemnim smislom za ritem in obvladovanje telesa jih je odigral tako, kot jih zastavljajo dramske predloge in uprizoritveni koncepti.

Severjevo nagrado za delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču prejme Lojze Matjašič, član prosvetnega društva Ruda Sever, Gorišnica. Rodil se je leta 1928 v Gorišnici. Po nižji realni gimnaziji na Ptuju je opravljal različne poklice, prosti čas pa namenjal ohranjanju gledališča doma in po krajih v okolici Ptuja. Po uspešni avdiciji je bil zaposlen kot poklicni gledališki igralec najprej v polpoklicnem (1950-1954) in nato poklicnem Gledališču Ptuj, vse do njegove ukinitve leta 1958.Prvič je stopil na odrske deske v Gorišnici; deloval je pri KD Svoboda Ruda Sever in mu ostal predan do danes. V času delovanja na Ptuju je odigral 59 vlog ter kasneje vodil amatersko gledališče, kjer je odigral in režiral še najmanj 40 vlog. Z Linhartovo igro Matiček se ženi je osvojil prvo mesto na republiškem tekmovanju ljubiteljskih skupin. Matjašič letos praznuje 60 let gledališkega udejstvovanja. Za delo v ljubiteljski kulturi je nedavno prejel tudi Linhartovo plaketo.