O gripi še ne vemo dovolj, je na posvetu o influenci pri ljudeh in živalih pojasnila dr. Alenka Kraigher s centra za nalezljive bolezni pri Inštitutu za varovanje zdravja. Je akutno virusno obolenje dihal, ki ga spremlja vročina, glavobol in bolečine v mišicah ter kosteh. Čeprav za večino ljudi, ki zbolijo, gripa ne predstavlja večje zdravstvene težave, pa je to bolezen treba jemati resno zaradi velike zbolevnosti in resnih zapletov, ki jih lahko povzroči.

POKRIJTE USTA, KO KAŠLJATE!

Povzroči jo virus gripe, ki tisto sezono kroži v okolju. Ko se gripa začne širiti med populacijo, njeno širjenje poteka v zvončasti krivulji in traja šest do osem mesecev. Najpogosteje obolijo otroci. Oboli jih lahko od 14 pa do 40 odstotkov - to pa zato, ker se otrok s tem virusom še ni srečal in ni razvil odpornosti. Gripa je lahko zaradi zapletov tudi smrtna bolezen, največje tveganje za zaplete pa je pri starostnikih in bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal, srca, ledvic, s sladkorno boleznijo in bolniki z zmanjšano imunsko odpornostjo telesa.

Značilnost gripe je, da se virusi, ki jo povzročajo, hitro spreminjajo, pojasnjuje Kraigherjeva. Poznamo več tipov virusov gripe: influenca A, B ali C. Influenca A ima mnogo podtipov, gostitelji virusa pa so poleg človeka tudi druge živali. Prvenstveno se razmnožuje v dihalnih poteh, s tem ko ljudje kašljajo, kihajo ali govorijo, pa se v obliki kapljic prenaša v okolje in na druge ljudi. Človek je kužen že nekaj dni prej in še vsaj tri do pet dni potem, ko se pojavijo znaki bolezni.

EPIDEMIJA IN PANDEMIJA

Epidemijo lahko povzročita influenca A in B. Zadnja leta krožita predvsem podtipa H3N2 in H1N1, in sicer z virusom influence B. Epidemija se pojavi nenadno, vrh doseže v dveh do treh tednih, obolevnost pa izzveni v šestih do osmih tednih. Prizadene od 10 do 20 odstotkov vsega prebivalstva, v skupinah prebivalstva z večjim tveganjem za obolevnost pa lahko zboli od 40 do 50 odstotkov ljudi.

V obliki pandemije se je doslej širila samo influenca A. Da pride do pandemije, se mora na antigenu virusa narediti velika sprememba, razlaga Kraigherjeva, s čimer se pojavijo novi podtipi virusa, ki prizadenejo prebivalstvo, ker na nove podtipe virusov ni odporno. Novi podtipi se lahko pojavijo tako, da mutirajo z geni živalskih ali ptičjih virusov. V pandemični obliki bolezen prizadene do 50 odstotkov, v posebej občutljivih skupinah pa lahko zboli celo do 80 odstotkov prebivalstva. Pandemija gripe se lahko razširi po celem svetu.

Tveganje za pandemijo nastopi, ko so izpolnjeni trije pogoji: ko nastane nov podtip virusa influence A, virus pri ljudeh povzroča resno bolezen in se zlahka prenaša in širi med ljudmi. Zadnja tri leta veliko zaskrbljenost povzroča podtip virusa ptičje gripe H5N1, ki kaže velik potencial, da se razvije v pandemijo med ljudmi.

Epidemiologi predvidevajo, da se mora zgoditi dvoje, da virus ptičje gripe pridobi možnost za prenosljivost med ljudmi: priti mora do nenadne preobrazbe virusa, ko si človeški in ptičji virus izmenjata genetski material. To se zgodi pri sočasni okužbi s humanim in ptičjim virusom bodisi pri človeku ali prašiču, ali pa se bolezen na človeka prenese neposredno s perjadi. Preobrazba virusa pa se lahko zgodi tudi postopoma, z mutacijo, kjer se sposobnost ptičjih virusov, da okužijo humane celice, povečuje z večanjem števila obolelih ljudi.

SMRTNI H5N1

Od leta 2004 do 2005 se je v Aziji z virusom H5N1 okužilo 100 ljudi, 77 jih je umrlo. O mehanizmu delovanja tega seva virusa je še zelo malo znanega: dejstvo je, da je kužnost majhna, nasprotno pa je zelo velika smrtnost obolelih, saj umre kar 75 do 90 odstotkov okuženih otrok in mladih odraslih ljudi.

Doslej je potrjeno, da se ljudje z virusom H5N1 okužijo z neposrednim stikom z okuženo perutnino ter delovnimi površinami in predmeti, onesnaženimi z izločki okužene perutnine. Izpostavljenost okužbe je velika tudi med klanjem in pripravo perutnine za kuhanje. Za zdaj ni dokazov, da bi se ljudje okužili z uživanjem ustrezno termično obdelane perutnine in jajc.

Kako resno je trenutno tveganje za pandemijo? Dejstvo je, da je virus prisoten v večjem delu Azije, kjer obstaja nenehna možnost za bolezen pri ljudeh, opozarja Kraigherjeva. Vsak nov primer okužbe pomeni možnost za prenos med ljudmi in nastanek podtipa virusa, ki bi imel pandemične lastnosti. Razširjanje gripe med perutnino in divjimi pticami pomeni dodatno tveganje tudi za ljudi. Časa, kdaj bo nastala pandemija, niti kako velike razsežnosti bi lahko imela, ni mogoče napovedati. Verjetnost, da se pandemija pojavi, pa se povečuje.