Fantje so prve glasbene korake storili v skupinah Pulsa Theatro , Xenofobia , Herald IV ... Danes se dva z glasbo ukvarjata profesionalno (bobnar je član orkestra Slovenske filharmonije, klaviaturist ima zasebno glasbeno šolo) pa tudi drugi v bendu so z vsem srcem v glasbi. Svojo prvo ploščo On time iz leta 2002, izdano pri že omenjeni švicarski zložbi, so ponatisnili in jo v 8000 izvodih tako rekoč razprodali. Retro futur e sta z nami na pot pospremila Bogdan Dobnik (kitara) in Tomaž Pačnik (klaviature). V zasedbi so še Franci Krevh (bobni in tolkala), Matjaž Mlakar (sopranski in tenorski saksofon) in David Novak (bas kitara).

Če na prvem albumu še niste bili povsem slogovno prepoznavni, je tokrat glasbeno-dramaturški lok bolj suveren. Se strinjata?

Pačnik: Zanimivo, če misliš, da smo se slogovno unesli. Komadi na prvi plošči so bili res precej različni, ampak to vidim kot prednost in ne kot slabost. Imam občutek, da smo zdaj slogovno enako razcepljeni. Res pa je, da so redko komu všeč vsi komadi.

Pri izidu zadnje plošče ste skorajda vse postorili sami, od glasbene in izvršne produkcije v lastnem studiu do oblikovanja naslovnice v stilu starega gramofona...

Dobnik: Imel sem idejo, ki sem jo počasi razvijal, ob tem pa sem se naučil vsak oblikovalski korak posebej. CD predstavlja lesen star gramofon, in ko se odpre, nanj položiš CD-ploščo... To simbolizira tudi našo glasbo, ki je mešanica starih in novodobnih zvokov. Tako zlivamo skupaj tudi našo glasbo - od hipijevske flavte do električnih bobnov. Drugače pa smo res skoraj vse postorili sami: denar, prislužen s prvo ploščo, smo vložili v "home-studio" in v njem posneli vse razen bobnov in bas kitare, ker nekaj opreme še manjka. Sposodili smo si producente, studio in mastering, vse drugo je nastalo z dobro voljo.

Predvsem vi, Tomaž, igrate še z drugimi glasbeniki.

Pačnik: Ja, čeprav je moj primarni bend Jazoo in bi bil rad najbolj prepoznaven kot njihov član, občasno sodelujem tudi z drugimi glasbeniki, na primer s Šank rockom, Vladom Kreslinom... Zanje igram kot profesionalec, ampak priznam, da mi je bilo zelo lepo in so to zame super izkušnje! Ob Šank rocku sem postal bolj suveren, pri Vladu pa me je presenetilo to, da je kljub slavi in dolgoletni prisotnosti na sceni ostal ljudski človek. V tem poslu srečaš zanimive ljudi, se veliko pogovarjaš o glasbi in ohranjaš kontakt z odrom, konec koncev pa se tudi naučiš, kako se zagovarja in prodaja lastna muzika. Vedno želim te izkušnje prenesti na Jazoo.

Na obeh vaših ploščah se je znašlo kar nekaj gostov, ki se vam večkrat pridružijo tudi na koncertih. Na prvi plošči je vokal posodila tudi takrat še nepoznana Alya, pa tolkalec Martin Konjajev, flavtistka Katja Stare Kumar, na obeh CD-jih sodeluje multiglasbenik Tat Purusha.

Pačnik: Radi vidimo, da v naši glasbi ni samo naših pet inštrumentov. Gostje so priložnostni, le Martin je bil nekajkrat z nami na odru, Katja, drugače profesorica flavte iz Kranja, pa postaja čedalje bolj naša. Vokalistko Majo Osrajnik, ki sodeluje na zadnjem albumu, bomo verjetno še angažirali, več bi radi tudi trobentača Janija Repnika, pa je popolnoma zaseden z ansamblom.

Ja, spet ste presenetili z izborom vokalistke, zato me zanima, kje ste jo našli?

Pačnik: Pravzaprav je ona našla nas. Poklicala me je prijateljica Ajda, naj pričakujem klic pevke, ki bi zelo rada delala z nami.

Dobnik: Maja Osrajnik iz Mute ima specifičen, zelo všečen glas, smisel za interpretacijo in je zanimiva kot oseba: je slikarka, glasbenica, piše besedila. Drugače igra z basistom Matjažem Krivicem, tako da je tudi v jazzovskih vodah. Sodeluje v treh komadih, drugače pa naša glasba še vedno ostaja bolj inštrumentalna.

Projekt Retro future vas je za leto dni odtrgal od igranja v živo. Že pogrešate "špile"?

Oba: Ja, zelo, komaj čakamo! Imeli smo že predstavitev pred domačo publiko, v živo z gosti, videoperformansom, laserji, plesalko..., koncerti po Sloveniji pa nas še čakajo.