Valencia v Španiji, sicer eno najprodornejših mest drzne sodobne arhitekture (z opero, umetnostno galerijo, akvarijem), gosti moštva za sloviti Americas cup 2007. Fordovci, ki vse ekipe oskrbujejo z avti, nas pripeljejo med preproste, a prostorne hangarje v pristanišču, ki so namenjeni osmim moštvom. Prostori so skrbno zaprti in čuvani, špijonaža je v tem tekmovanju znana dejavnost. Po obeh straneh stoji šest ogromnih kontejnerjev, na enem je pripeta množica koles, da lažje obvladujejo precejšnje razdalje po pristanišču. Na sredini je na stojalu njeno veličanstvo: 26 metrov dolga in 4 metre široka dirkalna jadrnica s petmetrskim vgrezom. Ob njej leži 33-metrov dolg jambor. In še en podatek: jadrnica tehta 25 ton, v resnici pa le dobri dve toni, vse ostalo je v balastni kobilici z vodoravnima krilcema.

"Taka je Shosholoza," pravi njen glavni konstruktor Jason Ker in dodaja: "Ampak tudi druge tekmice imajo podobne lastnosti. Le da je naša jadrnica povsem nova, ker prvič nastopamo na tem tekmovanju s 150-letno tradicijo, druge so že znane, le nekoliko dodelane in izpopolnjene. Na prvi izločilni regati v Malmöju smo premagali domači regatnik, kar je bila prva zmaga za Južno Afriko, in kitajske tekmece. Naša jadrnica se je izkazala za precej hitro, tudi v primerjavi s favoriziranima Alinghi in BMW Oracle, na pripravah in naslednjih regatah pa se mora ob drobnih izboljšavah na barki uriti še moštvo."

In se res. Na prvih treh tekmovanjih pokala Louis Vuitton - to je začetni, a zelo dolg del Ameriškega pokala, v katerem se moštva borijo za izzivalca, ki se bo čez poldrugo leto pomeril z zadnjim zmagovalcem leta 2003 švicarskim Alinghijem - so bili bolj na začelju. V zadnjih dveh so se prerinili na peto mesto z vedno boljšim jadranjem in taktiko, ko so bili v posameznih plovih že precej blizu favoritom. Tako je mlado in prodorno moštvo osvojilo simpatije navijačev ter tudi strokovnjakov. V Južni Afriki so pravi nacionalni junaki. Športni uspehi so tam zelo visoko na vrednostni lestvici. Prava euforija se je začela leta 1995, ko so v finalu svetovnega pokala južnoafriški ragbijaši premagali slovite Novozelandce. Leto zatem so nogometaši osvojili Afriški pokal, zdaj pa komaj čakajo na leto 2010, ko bo "mavrična država" prireditelj svetovnega nogometnega prvenstva.

Izivunguvungu in shosholoza sta za nas težko izgovorljivi, a iz afriških ust prijetno pojoči besedi, ki jih je ta čas pogosto slišati. Obe pripadata prevladujočemu jeziku zulu. Prva pomeni "močan veter" in označuje pred štirimi leti ustanovljeno jadralno šolo. Ta je prerasla v fondacijo za mlade nižjih slojev, ki tudi izobražuje in jim vliva samozaupanje. Kar trije člani te ustanove (vanjo prispevajo del nagrad in sponzorskega denarja) so v moštvu Shosholoze. Ta beseda ima več pomenov: glej naprej, zavihaj rokave, porini z vso močjo. Je pa to tudi tradicionalna delavska pesem južnoafriških rudarjev. "V tem ritmu deluje naše 26-člansko moštvo, sestavljeno iz belcev in črncev, 80 odstotkov Južnoafričanov, le nekaj imamo izkušenih tujcev. Prvi cilj v tem najstarejšem športnem tekmovanju na svetu že dosegamo: v Evropo in Ameriški pokal vnašamo duh razvijajoče se Afrike," pravi direktor projekta Salvatore Sarno .