SLOVENCI RAVNALI PRAVNO KOREKTNO

Razburjenja med avstrijskimi Korošci ni moglo pomiriti niti nedavno srečanje med avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem in predsednikom slovenske države Janezom Drnovškom. Haider je Fischerju pred srečanjem z Drnovškom položil na srce, naj pri slovenskem predsedniku posreduje glede tega vprašanja. Fischer je sicer poudaril, da je Slovenija, pravno gledano, v tem primeru ravnala povsem korektno, saj so bili predlogi predstavljeni v pristojnem odboru EU in jim tam ni nihče ugovarjal, a je obenem diplomatsko izrekel željo, naj bi "Avstrija upoštevala občutljive točke slovenske ljudske duše, vendar pa enako velja tudi v nasprotni smeri. Zagotovo ima Slovenija dovolj dobrih motivov, tako da si jih ni treba izposojati v tujini".

AVSTRIJSKA RESOLUCIJA

Avstrijska deželna vlada je že oktobra naslovila na zvezno vlado protestno resolucijo, v kateri je zahtevala, da naj poskrbi za to, da se bo Slovenija odpovedala uporabi "osrednjega simbola koroške deželne zgodovine". Hkrati je opozorila, da je "mit o državi karantanskih Slovanov kot zibelki današnje slovenske države povsem zgodovinsko neupravičen". Stefan Petzner, tiskovni predstavnik Jörga Haiderja, je izjavil, da koroška deželna vlada razume slovensko potezo kot provokacijo, saj knežji kamen po njenem mnenju ni del skupne zgodovine obeh narodov, ne glede na to, da je obred ustoličevanja nesporno potekal v zgodnji obliki slovenskega jezika. Koroški deželni glavar Jörg Haider slovenskim medijem tega vprašanja noče komentirati.

Zgodovinarji so glede upravičenosti uporabe knežjega kamna kot nacionalnega simbola različnega mnenja.

Koroška deželna vlada se je v svoji resoluciji sklicevala na že deset let pokojnega slovenskega zgodovinarja Boga Grafenauerja , ki naj bi upodobitev knežjega kamna na plačilnem sredstvu Republike Slovenije označil kot "neprimerno". Grafenauer se je o tem izrekel leta 1991, ko je duhove koroških politikov burila upodobitev knežjega kamna na tedanjih slovenskih plačilnih bonih, in menil, "da je, če gledamo z deželnega in ozemeljskega vidika, knežji kamen simbol Koroške, ne more pa biti simbol države, ki nastaja zunaj tega koroškega ozemlja". Vendar je povedal tudi to, da je "knežji kamen simbol slovenskega naroda, ker je povezan z genezo slovenskega naroda, je pa seveda hkrati tudi simbol koroške dežele".

Wilhelm Wadl, zgodovinar in direktor koroškega deželnega arhiva v Celovcu, meni, da uporaba knežjega kamna kot slovenskega nacionalnega simbola "ni niti korektna niti primerna, kajti ozemlje Republike Slovenije ima z zgodovinsko Karantanijo in z ustoličevanjem koroških vojvod na tem kamnu le malo ali celo ničesar skupnega".

Nemški zgodovinar Willhelm Baum pa je, nasprotno, v radijski oddaji ORF dejal, da je iz zgodovine razumljivo, da Slovenija gleda na knežji kamen kot na del svoje zgodovine. Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je odziv na avstrijski strani označil kot del "specifičnega fenomena" Koroške, ki ob takšnih temah "znori". Meni pa, da bi lahko Avstrija razumela to dejanje kot kompliment, kot poudarjanje skupne dediščine.

Zgodovinar Božo Repe s Filozofske fakultete meni, da je primernost upodobitve knežjega kamna na kovancih stvar politične presoje. Povedal je, da gre pri tem za srednjeveško zgodovino, ki jo je težko povezati s sodobno nacionalno državo. Po njegovih besedah bi lahko Avstrijci in Slovenci gledali na knežji kamen kot na del skupne kulturne dediščine, skupne preteklosti tega prostora pa ne moremo dojemati kot zgodovino samo enega ali drugega naroda. "To lahko vzamemo kot skupno dobro, lahko pa se prepiramo o vsakem kamnu posebej," je dejal Repe.