Napovedali so ji konec kariere, tisti nekoliko bolj optimistični pa, da bo trajalo vsaj eno leto, preden bo ponovno shodila in začela počasi trenirati. "Nimam toliko časa. Avgusta imam svetovno prvenstvo," je ljudem v belem razlagala Maja. "Ni nobenih možnosti za to. Kar izbij si iz glave. Lažje ti bo, če se boš soočila z realnostjo," so ji odgovarjali zdravniki. Toda zanjo je bil to skorajda konec sveta. Nastop na svetovnem prvenstvu si je zagotovila na turnirjih evropske serije v zadnjih mesecih lanskega leta, ko je nizala uspeh za uspehom. Dva četrtfinala, polfinale, finale in na koncu še zmaga. Toda ni se dala prepričati. "Mislila sem na Hermanna Maierja. Vedela sem, kako težko nesrečo je doživel z motorjem in tudi to, da se je sorazmerno hitro vrnil na snežne poljane. Tudi jaz se bom, sem si rekla. Nared bom za svetovno prvenstvo in pika. 16 vijakov in dve ploščici v moji nogi mi tega ne bodo preprečili," je bila odločna članica Ljubljane.

Hitro je začela s fizioterapijo, vsak mesec so rentgenske slike kazale vzpodbujajoče nadaljevanje zdravljenja. Že marca je začela z vadbo zgornjega dela telesa v fitnesu in se preselila tudi na igrišče, kamor si je postavila barski stolček, ki ji je služil za oporo. Stala je na levi nogi, z eno roko se je držala stolčka, z drugo pa udarjala po žogicah. Minilo je šest mesecev in Maja se je postavila na svoje noge, bergle pa postavila v kot. Do takrat je veliko časa namenila psihičnim pripravam, taktiki, teoriji in tudi tehniki.

Julija je že odšla na članske priprave z reprezentanco, na katerih se je odločalo, kdo bo šel na svetovno prvenstvo. "Kljub temu, da sem si nastop zagotovila že z uspešnimi igrami pred poškodbo, sem morala dokazati, da sem dovolj dobro pripravljena. Dobila sem zeleno luč. Sicer sem izgubila že v prvem krogu, a sem igrala bolje, kot sem pričakovala. Videla sem, da zmorem in to me je gnalo še naprej. Trenirala sem trikrat dnevno, to počnem tudi sedaj, in končno lahko rečem, da sem stoodstotno pripravljena," je zadovoljna 22-letna reprezentantka Maja Tvrdy, ki je bila pred poškodbo že 47. igralka sveta, v skoraj enem letu neigranja pa je zdrsnila na 97. mesto.

Tudi ko jo je večina sponzorjev pustila na cedilu, ostala sta le dva, ni obupala. Njen naslednji cilj je uvrstitev na olimpijske igre leta 2008, kamor se kvalificira 38 najboljših igralk sveta. Kali se tudi v avstrijski ligi, kjer letos po treh letih nastopanja za Linz igra za Dunaj. To je praktično edini njen dohodek: "Bila sem presenečena, ko so me že julija poklicali, če bi bila tudi to sezono pripravljena igrati za Linz in to pod istimi pogoji kot lani. Skorajda sem že podpisala pogodbo, pa so me poklicali tudi z Dunaja in mi ponudili trikrat več denarja kot v Linzu. Seveda nisem razmišljala. Takoj sem podpisala za Dunajčane in od začetka septembra do danes še nisem izgubila ligaške tekme."

Maja Tvrdy ne mara več snega. Deset let je deskala, sedaj pa pravi, da ne gre nikoli v življenju več na sneg. "Niti kepala se ne bom več s prijatelji. Sovražim sneg," je odločna Maja, ki je v času, ko je morala počivati, ogromno naredila na fakulteti. Študira informatiko, v pol leta pa je uspela narediti izpite, ki jih redni študentje sicer opravijo v približno letu in pol.