Bure je bil več kot desetletje ruski hokejski ponos. To ne čudi, statistika govori sama zase: na zgolj 702 tekmah rednega dela prestižne lige NHL (odigral bi jih precej več, če ga ne bi pestile poškodbe) se je med strelce vpisal kar 437-krat, soigralcem pa je podal 342-krat. Za v Moskvi rojenega hokejista so že avgusta 2003 govorili, da je z njim konec. "Čeprav je za menoj toliko zahtevnih operacij, pa se še vedno želim vrniti," je takrat razlagal Bure, ki je septembra istega leta pripravljenost skušal dokazati na zdravniškem pregledu, a ni bil uspešen. "Žal je tako, da se stanje ne izboljšuje, pač pa so bolečine iz tedna v teden hujše," je pojasnjeval Bure, ki so mu desno koleno - ironija je, da si ga je poškodoval na prijateljski tekmi leta 2003 - operirali kar petkrat. "Čakal sem in čakal, upal na najboljše, upal na vrnitev, toda rehabilitacija ni prinesla želenih učinkov. Čeprav ni bilo lahko, pa sem si dopovedal, da vsak hokejist nekoč tako ali tako mora zaključiti kariero. Sam sem v svojem življenju našel tudi nove izzive," razlaga leta 1971 rojeni hokejist, ki je v ligi NHL igral za Vancouver, Florido in NY Rangers, v sezoni 1991/92 pa je bil izbran tudi za najboljšega novinca v najboljši hokejski ligi na svetu.

Ruski hokejski veljaki so "rusko raketo" pregovorili, da se je pridružil njihovi reprezentanci, v kateri bo opravljal vlogo direktorja. Njegova naloga bo vrniti blišč "zbornaji komandi", ki že vrsto let ni tisto, kar je bila nekoč - najboljša reprezentanca na svetu. "Ne vem, kaj naj si mislim. Direktorji reprezentanc ponavadi niso tako mladi, a leta niso pomembna, če bo svoje delo opravljal z odliko," pravi Aleksej Kovalev, reprezentant Rusije in član Montreala. Bure je prepričan, da je kos nalogi: "Igrali bodo le tisti hokejisti, ki si to resnično želijo. Obljubim vam, da je konec zdrah, ki so se dogajale, tistim, ki radi tarnajo in se pritožujejo, pa sporočam, da za njih v reprezentanci ni prostora."

Tudi če ne bi sprejel povabila ruske hokejske zveze, bi si Bure slej kot prej nadel obleko - čeprav je v svoji karieri zaslužil milijone dolarjev, se je posvetil študiju in bo kmalu diplomiran pravnik. "To je tisto, kar me zanima. Nekoč bi bil rad dober v tem poslu, toda še prej se bom posvetil ruski reprezentanci," razlaga Bure, ki ima mlajšega brata Valerija (ta še vedno igra v ligi NHL), in dodaja: "V moji karieri je bila olimpijska zlata kolajna zame kot zakleta. Sedaj sem direktor reprezentance, že nekaj dni pa se zbujam iz sanj, v katerih stojim na najvišji stopnički hokejskega turnirja na olimpijskih igrah v Torinu."