SVIZ nasprotuje zasebnim šolam na račun javnih
LJUBLJANA - Napovedane ekonomske in socialne reforme za povečanje konkurenčnosti gospodarstva po prepričanju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) posegajo v temelje socialne države. Reforme bi, tudi na področju šolstva, prispevale k povečanju socialnih razlik v državi, je na današnji novinarski konferenci poudaril glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. Sindikat meni, da je izobraževanje javna dobrina, za katero mora poskrbeti država in do katere imajo pravico vsi državljani.
V SVIZ opozarjajo, da konkurenca, ki jo je po mnenju predlagateljev reform potrebno uvesti v izobraževanje poleg tržnih zakonitosti in privatizacije, v šolstvu ne deluje tako kot v gospodarstvu. To po Štrukljevih besedah potrjujejo analize. Z vpeljavo zasebnih šol se namreč zgodi, da v privatne šole odidejo najboljši učitelji in takoj za njimi še najboljši učenci.Posledica je padec kakovosti javnih šol in povečanje socialnih razlik. Nastane dualni sistem, ki ima na eni strani elitne šole, ki si jih lahko privoščijo bogatejši, in javne šole, ki zgubijo na kakovosti in v katere hodi večina, pojasnjuje Štrukelj. Zato po njegovih besedah ni naključje, da so v večini evropskih držav šole še vedno javne. Je sicer tudi nekaj izjem, kot je Belgija, vendar so javne in zasebne šole izenačene, prav take so tudi plače učiteljev, je povedal Štrukelj.V SVIZ so prepričani, da reforme v ukrepu številka 26, ki govori o preoblikovanju izobraževalnega sistema v Sloveniji, postavljajo skrajno resna vprašanja. Najmanj, kar od predlagateljev pričakujejo, je, da jim svoje predloge pojasnijo. Učiteljski sindikat se med drugim sprašuje, pod kakšnimi pogoji bi delovale zasebne šole, kako si reformatorji zamišljajo vavčerski sistem, kdo bo v primeru desetih univerz učil na njih oziroma ali se bo konkurenčnost povečala, če bo isti profesor učil na treh univerzah.Učitelji v SVIZ nasprotujejo zasebnim šolam, ki bi nastajale na račun javnih šol. Menijo namreč, da izobraževanje ni tržno blago, ki si ga nekdo privošči toliko, kolikor ima denarja. To bi bila po njihovem prepričanju radikalna sprememba z globokimi učinki, najvišjo ceno pa bi plačali družine in otroci iz socialno šibkejših okolij.Celo sami reformatorji ne zanikajo splošno sprejetega dejstva, da se bodo socialne razlike v državi povečale, če bodo reforme izvedene. Kdo bo torej imel od reform koristi, se sprašujejo v SVIZ. Ob tem opozarjajo na značilno držo neoliberalnih reformatorjev, ki je "najprej spremenimo, s posledicami se bomo že ukvarjali". Toda v SVIZ po Štrukljevih besedah menijo, da bi morali biti sindikati kot legitimni in legalni predstavniki interesov zaposlenih enakopravni partnerji v dogovorih o reformah, da bi bile dobre strani le-teh lahko tudi uresničene.
