Pri omembi mlajših sil je v prvi vrsti mislil na mladega slovenskega reprezentanta Gorana Dragiča, ki je potem, ko je naredil gigantski preskok iz slovenskega drugoligaša Ilirije na nivo lige Goodyear, nase resneje začel opozarjati v drugem delu minule sezone pod vodstvom trenerja Zorana Martiča.

"Ta sprememba je bila zame nekaj najtežjega doslej, precej težja, kot pred letošnjo sezono sprejeti mnogo pomembnejšo vlogo od lanske. Predvsem takratni trener Jure Zdovc je temu namenil veliko pozornosti, v tej sezoni pa mi je že precej lažje, saj sem že navajen sistema igre in kakovosti na tem nivoju tekmovanja. Ko sem slišal, da bom v tej sezoni eden izmed nosilcev igre Slovana, sem bil zato v prvi vrsti tega vesel in se odgovornosti nisem ustrašil, saj sem nekaj takega ob prihodu na Kodeljevo tudi pričakoval. Napredek sem sicer načrtoval v roku dveh sezon, a je pač naneslo tako, da je do tega prišlo že prej, s čimer sem zelo zadovoljen. Trener Pipan od mene pričakuje, da bom ob večji minutaži igral bolj zrelo kot lani, sam pa se bom maksimalno potrudil izkoristiti ponujeno," se je po začetni redkobesednosti razgovoril komaj 19-letni Goran Dragič, eden najbolj nadarjenih mladih slovenskih košarkarjev. "Želim prikazati dobre igre, s katerimi bi opozoril nase in se skušal prodati v tujino."

Z zadnjo izjavo je 192 centimetrov visoki organizator igre, ki je pred prihodom na Kodeljevo igral le še za Ilirijo, jasno nakazal, da ima v karieri visoke cilje. "To je res, a se mi ne mudi. S Slovanom bi rad vsaj enkrat postal državni prvak, nato si želim zaigrati za kakšen evropski klub, ki nastopa v evroligi, zelo potihem pa se mi tu in tam v misli prikrade tudi želja po ligi NBA. Če bi izbiral, bi najraje igral v španski ligi in upam, da mi bo v dveh do treh letih to tudi uspelo. Sicer pa imam s Slovanom še triletno pogodbo, tukaj sem zadovoljen, plačila so redna, pri morebitnem prestopu pa bo marsikaj odvisno tudi od mojega menedžerja Slavka Kotnika," je poudaril Dragič, ki je, preden se je v četrtem razredu osnovne šole začel ukvarjati s košarko, nekaj časa treniral nogomet, in izpostavil še enega izmed svojih ciljev - reprezentanco. Član mlade je že (nastop na svetovnem prvenstvu v Argentini je izpustil zaradi poškodbe roke), v prihodnosti pa si želi zaigrati tudi za člansko. "Igranje za reprezentanco je velika čast in v prihodnosti si močno želim zaigrati zanjo," pravi ljubitelj testenin, ki je način svojega življenja skoraj v popolnosti podredil košarki. "Ob številnih treningih mi prostega časa ostane bore malo, v glavnem pa ga izkoristim za počitek ali druženje s svojo punco. Kolikor se le da, nadaljujem tudi s šolanjem, a ker ne gre drugače, srednjo šolo opravljam po izpitih," je še dejal Goran Dragič, ki je v mlajših kategorijah na kar treh tekmah dosegel 47 točk (enkrat v dresu Ilirije prav proti Slovanu), a mu te, zanj magične meje, še ni uspelo izboljšati.