Najmanjša nedonošenka, ki so jo pri nas "kengurujčkali", je Irena, ki je ob rojstvu tehtala le 450 gramov in je danes že velika šolarka.

MAMA NADOMESTI INKUBATOR

Prezgodaj rojene otroke danes oskrbujejo v inkubatorju. Vendar so s tem ločeni od mater in soočeni z vrsto tehnoloških posegov (hranjenje po sondi, elektronsko spremljanje srčne in dihalne funkcije, dovajanje kisika...), ki so za varno preživetje večine majhnih in bolnih nedonošenčkov nepogrešljivi. Danes spoznavamo še drugo možnost, ki je lahko za zdravega nedonošenčka celo boljša - "človeški inkubator" oziroma mati sama.

Metoda kengurujčkanja je dobila ime iz živalskega sveta. Kenguruji namreč prevzamejo skrb za nedonošenega mladiča tako, da ga spravijo v vrečo na trebuhu, katere okolje mu daje zavetje, hrano, toploto in različne spodbude. Tak stik med otrokom in mamo je pomemben tudi za človeško bitje. Psihosomatska medicina je dokazala, da ima stik kože s kožo številne pozitivne učinke: zvišuje raven hormona oksitocina, ta pa ima pomirjevalno in protibolečinsko delovanje, izboljšuje laktacijo (mlečnost) pri materah in vpliva na čustveno navezovanje.

ŠTEVILNI UGODNI UČINKI

Nekaj let po uvedbi metode kengurujčkanja v porodnišnice po svetu so raziskovalci poročali o dramatičnem znižanju umrljivosti in obolevnosti nedonošenčkov. Veliko manj staršev je zavrglo svoje nedonošene otroke, kar je bila pred tem velika težava. Poročali so o zadovoljstvu staršev in otrok ter tudi o tem, da so imeli tako imenovani kengurujčkani otroci lepše oblikovane glavice v primerjavi z otroki, ki so jih negovali v inkubatorju in so imeli zaradi dolgotrajnega ležanja poležane ter od strani sploščene glavice.

"Kengurujčkani" otroci se tudi uspešneje dojijo in hitreje pridobivajo težo, so manj nemirni, njihov srčni utrip je bolj umirjen, potrebujejo manj dodatnega kisika, bolje uravnavajo telesno temperaturo, imajo manj težav s prebavo in jih hitreje odpustijo domov. Ta preprosta, a zelo učinkovita metoda prav tako zagotavlja ohranjanje stalne mikroklime za nezrelega otroka na boljši način kot inkubator, znižuje nevarnost bolnišnične okužbe in pogostost dihalnih premorov. Kengurujčkanje prav tako izboljšuje psihomotorični razvoj otroka, napetost mišic in gibanje.

Matic se je rodil tri mesece prezgodaj, ob rojstvu je tehtal 980 g in meril 34 cm. Danes je star šest mesecev in zrasel je že na 4280 g in 56 cm. Mama Sanja ga "kengurujčka" od drugega meseca. S tem bi lahko začela že po tednu ali dveh po rojstvu, toda zaradi fantkovih težav z dihanjem in zaradi njegove krhkosti to ni bilo mogoče. "Občutek, ko segreješ otroka s svojo toploto, je izjemen in pristen. Matic je ob kengurujčkanju veliko bolj miren, ne porablja energije za nepotrebno gibanje in jok, kar mu omogoča, da hitreje raste in se razvija. Poleg tega je učinek viden tudi pri meni, izjemno mi namreč poveča nastajanje mleka," je povedala mama, ki je nad kengurujčkanjem tako navdušena, da ga priporoča tudi za donošenčke.

V LJUBLJANI ŽE 15 LET

"V ljubljanski porodnišnici na intenzivnem oddelku za nego in terapijo novorojenčkov metodo kenguru izvajamo že več kot petnajst let. Primerna je za nedonošenčke, ki niso več kritično bolni: torej tudi izjemno nizka porodna teža, odvisnost od aparata za dihanje in prisotnost žilnih katetrov ne predstavljajo omejitve za kožni stik z mamo ali očetom vsaj za uro ali dve na dan. Res pa je, da pri najmanjših in najbolj bolnih nedonošenčkih kengurujčkanje začnemo šele po nekaj tednih, ko so sposobni prilagoditve telesne temperature. Okolje materine ali očetove kože je praviloma toplejše kot okolica v inkubatorju in takrat jim taka sprememba okolja ne predstavlja več škodljivega stresa. V prvih dneh po rojstvu namreč upoštevamo načelo `minimalnega rokovanja`: torej jih čim manj `motimo` z nepotrebnimi postopki, kamor sodijo tudi pogosti pregledi, nepotrebno umivanje, previjanje in čiščenje okolice," je pojasnila mag. Lilijana Kornhauser Cerar , dr. med.

Enotnih priporočil o trajanju kengurujčkanja ni. Vsak nedonošenček, mama, oče ima različne potrebe, zahteve ali želje. "Pri `stabilnih` nedonošenčkih poteka kengurujčkanje dvakrat na dan po dve uri. Nekateri nedonošenčki v kengurujčkanju uživajo še dolgo po odpustu domov, drugi postajajo na prsih staršev zelo nemirni še v času bivanja v porodnišnici; zdi se, kot bi jim bilo prevroče. Ti otroci se kasneje raje pestujejo oblečeni, vendar pestovanje nikakor ni nadomestek za kengurujčkanje," je povedala Lilijana Kornhauser Cerar.

Mamica trimesečne deklice, omenjene v uvodu, pravi, da težko oceni dekličino napredovanje ob metodi kengurujčkanja, zatrjuje pa, da je razlika opazna. "Ko je deklica na mojem telesu, je veliko mirnejša in zadovoljnejša kot v inkubatorju, tako da kengurujčkanje prav gotovo pomaga." Že tri tedne se deklica ne "kengurujčka" več, ker ji je prevroče. Namesto tega jo mama pestuje. Še malo in bosta to lahko počeli tudi doma, kajti deklica bo kmalu dovolj čila, da bo lahko zapustila porodnišnico.