Pohvale in aplavzi so bili namenjeni predvsem odličnemu igralskemu ansamblu na čelu z Janezom Škofom, poroča isti vir. De Brea je na okrogli mizi po predstavi izjavil, da ne želi razmišljati o žanru ter da so zanj pomembni svoboda in dialog s sodelavci pri delu na predstavi. Ravnatelj ljubljanske Drame Janez Pipan pa je udeležencem okrogle mize razkril, da je to zgodovinsko dramo Marlowea načrtoval že za leto 1997, vendar je tedaj niso uprizorili. "Kar je škoda, saj je v tem času komad postal popularen na evropskih odrih, obenem pa tudi dobro, ker sta de Brea in dramaturginja Diana Koloini odkrila nekatere nove stvari in naredila povsem drugačno predstavo," je dejal Pipan.

Čirilov je poudaril, da je bilo "pravo zadovoljstvo sodelovati s SNG". Po beograjski premieri in sredini reprizi so v načrtu tudi gostovanja tekom sezone, so povedali na srečanju. Škof je med drugim dejal, da če kot igralec uživa, dokler potuje skozi predstavo, potem je vse v redu, ostalo je samo teorija.

Beograjski dnevnik Vreme je v svoji spletni izdaji pod naslovom Kontrolirana čarovnija svetlobe in sence ob Edvardu Drugem med drugim zapisal, da v naslovni vlogi igra "izjemni Janez Škof". Kot "posebnost predstave" časnik omenja tudi kostume Alana Hranitelja, stilizirane in enostavne tako v kroju kot v barvi, ki "natančno sledijo osnovno zamisel likov komada", ter prav takšno scenografijo Diega de Bree. Ta je "prazna in prostrana, v njej pa učinkovita, carravagiovska osvetlitev, sestavljena iz kontrastov svetlobe in teme".Dnevnik Večernje novosti je v spletni izdaji pod naslovom Kralj in pohojena žaba med drugim povzel izjavo ene od gledalk, ki je Škofa označila za "kralja gledališča". Škof je "obnorel publiko" z vlogo kralja Edvar­da Dru­gega, piše ta beograjski visokonakladni časnik. Če to že ni predstava, ki bi se "bi­te­fov­sko do­pa­dla", pa je Škof, po vlogi v Faustu v režiji Tomaža Pandurja, vsekakor spet "vpisan v ve­li­ke stra­ni­" festivala, "preverjen" pa lani v Chattertonu, prav tako v režiji de Bree.