V prvi ligi ste začeli razmeroma pozno, pri 22 letih?

Imel sem pot, ki ni mogla biti drugačna. Ko sem bil na Ljubljani mladinec, tam niso imeli članov in sem pač šel v Ivančno Gorico, kjer sem prvih šest mesecev pri trenerju Gugolju igral, nakar je prišel Prelogar in sem odšel, saj v zasedbi, ki so jo sestavljali starejši igralci, nisem videl možnosti zase in sem se preselil v tretjo ligo. V Ivančno Gorico sem se spet vrnil, ko je tja za trenerja prišel Slaviša Stojanovič. Vedno sem si želel biti profesionalni nogometaš. Ko sem še igral v Ivančni Gorici in sem moral ob nogometu početi še marsikaj drugega, sem bil utrujen in se nisem mogel osredotočiti na treninge, tako da sem sedaj neizmerno zadovoljen.

Zdi se, da tudi nogometna scena ni in ni hotela prepoznati vaših kvalitet, čeprav igrate dobro že nekaj sezon?

Vse je odvisno od trenerjev. Nekemu trenerju si všeč, drugemu nisi. Poleg tega se je mlademu igralcu, ki igra na bočni poziciji in kvečjemu centrira, težko prebiti ob bolj zvenečih soigralcih. Morda imaš nekaj več možnosti, če si napadalec in daješ gole.

Je bočni položaj vaša najljubša pozicija?

Odvisno od sistema. Če bi igrali 4-4-2, bi bil rad bližje golu, se pravi, da bi bil levi vezni, v sistemu 3-5-2, ki ga igramo mi, pa pokrivam vso levo stran, kar je precej naporno. V vsakem primeru je večja slast igrati bližje golu.

Kateri svetovni zvezdnik vas navdihuje?

Luis Figo je človek, ki že deset let igra konstantno dobro, je pa to stvar okusa.

Kako blizu ali daleč ste od reprezentance?

Res ne razmišljam o tem. Zanimajo me Domžale in to, da pridemo čim dlje v Evropi.

Do kakšnih spoznanj ste prišli v prijateljskih tekmah z vrhunskimi ekipami, kot je naprimer italijanski prvoligaš Udinese?

Igralci, ki igrajo vrhunski nogomet, v strogem tehničnem smislu niti niso boljši od nas, zato pa bistveno boljše stojijo na igrišču. Bolje so pripravljeni v taktičnem smislu. Vsak od njih ve, kaj naj počne. Italijani imajo na vsakem treningu pol ure taktike in če kaka njihova ekipa vodi 1:0 in postavi svojo cono, jim težko daš gol.

V manj razvitih nogometnih okoljih cenijo predvsem napadalce, v bolj razvitih tudi branilce. Italija je edina država, ki je za nogometaša stoletja proglasila branilca. Kaj so po vašem mnenju karakteristike dobre obrambe?

Dobra obramba se začne pri vratarju. Najboljšo obrambno linijo pa ima Milan. Taktično so vrhunski, najbolj pomembna stvar pa je, da dihajo skupaj. Poznajo se, vedo, kdo je česa sposoben, in to je pika na i. Ni dobre obrambe, če med nogometaši ni solidarnosti in vneme za sopomoč.

Kako pojasnjujete kvaliteto Domžal?

Tri leta sem v klubu in nikdar ni bilo boljše klape. To je v slovenskem prostoru ogromno. Mislim, da imamo najboljšo obrambo v domači ligi.

Imate menedžerja?

Ne.

Zanimivo pri igralcih Domžal je, da vas je večina takšnih, ki ste zunaj menedžerskih interesov v slovenski ligi. Kako to?

Res je zelo malo igralcev, ki ima menedžerja. Da igramo za Domžale, je tudi zasluga športnega direktorja Nenada Protege, ki je Ljubljančan in pač razume, da se da v Fužinah, Jaršah in drugih soseskah dobiti povsem solidne in precej cenejše igralce za slovenski prostor. Poleg tega ne forsira tujcev.

Koliko vas je v Domžalah igralcev, ki ste Ljubljančani?

Kakih deset.

Torej ste v bistvu to, kar bi morala biti Olimpija, kjer ste pred leti sicer bili na preizkusu?

Tako nekako. Usode Olimpije mi ni žal, čeprav je bil to edini klub z nekaj ugleda. So bile pa to smešne stvari. Ko sem pred leti z Režonjo prišel na preizkus k Olimpiji, smo eno uro tekli v krogu in potem so mi rekli, da so zadovoljni z menoj in da me bodo poklicali. Se veda me niso. Nobene zamere nimam, čeprav je trener na priprave vzel igralca, čigar oče mu je pač nekoliko cenejše prodal neko majico.

Kako pogosto se v Sloveniji zgodi, da trener oziroma tisti, ki v ekipi odloča o igralcih in igri, res nima pojma o nogometu?

Nekaj je takšnih ljudi, vendar pa mene bolj motijo trenerji, ki jim je vseeno za igro. Ko smo igrali tekmo na Ptuju, je bila trava tako visoka, da je bilo nemogoče igrati. Na ta način se ne da napredovati. Boljši klubi stalno igrajo na mokri travi in urejeni površini. Če igraš stalno na mokrem, je žoga hitrejša in tudi ti moraš hitreje razmišljati in reagirati, pri nas pa igraš na razriti zemlji in ni čudno, da ljudem igra ni všeč. Sicer pa mislim, da je ulica tista, ki igralca lahko nauči največ.

Ali skušate kako finto, ki jo vidite na televiziji, izvesti tudi na treningu, recimo tisto od Ronaldinha?

To ni njegova finta, pač pa Ronaldova, ko je še igral za PSV. Naučil sem se jo, vendar jo uporabim le redkokdaj. Sem levičar, ki igra na levi strani, kar je za to finto neprimerno, sicer me pa zanimajo izključno triki, ki te peljejo naprej. Čarovnije na mestu ali v stran mi niso zanimive.

Kakšne ambicije imate glede tujine?

Prva ponudba je prišla po prvi evropski tekmi. Sicer nisem še star, vendar pa tudi ne več rosno mlad. Ne sanjam o Realu, bo pa počasi treba zaslužiti za kako stanovanje oziroma za osnovne življenjske stvari.