Po 15 letih si je treba izmisliti nekaj novega in vnesti kanček svežine v enolični ritem dela. Dvojni program je zelo zahteven in tvegan, a je takšna kombinacija najboljša možna izbira, ker si nastopi v dvojnem dvojcu in dvojnem četvercu sledijo vsak drugi dan ter se ne podvajajo. Dvojni četverec je bil zame izziv, ker se z njim v Sloveniji nikoli nismo resneje ukvarjali. Dejstvo je tudi, da štirih tako kakovostnih veslačev v skulu v Sloveniji še ni bilo. Zavora je bila v tem, da je dvojni dvojec v navezi s Špikom močan, zato nihče ni bil navdušen, da bi prekinjali kontinuiteto uspešnega čolna. V novi zasedbi smo namreč fantje iz treh klubov, kar prinese nekaj organizacijskih težav, a se s tem nisem ubadal, ker me zanima le rezultat. Letošnji dosežki potrjujejo, da je bila odločitev pravilna, saj imamo potencial. Čolna sta zmagala na vseh tekmah, na katerih sta nastopila.
POVELJNIK V DVEH ČOLNIH
Kakšna bo konkurenca?V dvojnih dvojcih, kjer je prijavljenih 20 čolnov, je vse po starem. V dvojnih četvercih bo močnejša od pričakovanj, saj je prijavljenih rekordnih 14 čolnov, kar je več kot na tekmah svetovnega pokala. Za nameček so se nekateri okrepili z vrhunskimi skifisti. Čehi z Vaclavom Chalupo, Estonci z Jurijem Jaansonom, če dodam še sebe, smo vsi nekdaj najboljši skifisti v dvojnih četvercih. Konkurenca bo močnejša, kot je bila na olimpijskih igrah v Atenah, saj so od tedaj ostali prvi štirje čolni, zraven pa smo prišli Estonci in mi.
Vaša prva ljubezen ostaja enojec.Ni mi žal, ker me letos ni v skifu, ki je najtežja disciplina. Nemec Hacker in Norvežan Tufte bosta letos verjetno še ostala vladarja, nato bo oblast prevzel mladi val na čelu s Čehom Synekom, saj so lačni naših skalpov. Enojec zame ostaja osnova, nato se odločam za kombinacije. Ni pametno vnaprej določati posadke, kar se je najbolje potrdilo letos, pa tudi že lani pri našem četvercu brez krmarja. Boj za sedeže mora biti resnično odprt zaradi konkurence in motiva, ne pa le načeloma, medtem ko je v ozadju vse skupaj hermetično zaprto.
V obeh čolnih imate pred in med tekmo glavno besedo.Običajno se o vsem dogovorimo s trenerjem Janšo in sami med seboj že pred tekmo, ko predvidevamo, kaj nas čaka. Ukaze za napade in ostale znake res dajem jaz tudi zato, ker glede na sedežni red v čolnu najbolje čutim, kdaj lepo drsi in kdaj ga premetava. Sovozniki Špik v dvojcu ter Prelog in Mizerit v četvercu so dovolj izkušeni, da približno vedo, kdaj bom dal signal.
Kako usklajujete družinsko življenje in športne obveznosti, ki jih je ob dvojnem programu še več kot običajno?Obseg dela je enak, kot če bi veslal sam. Težava je le v tem, da imam zdaj manj maneverskega prostora, ker moram biti na jezeru takrat, ko je skupni trening. Tri mesece bom že potrpel. Od 5. septembra, ko bo konec svetovnega prvenstva, do marca bom znova sam svoj gospod in bom treniral po svojem programu.
TORINO ŠE NI V ROPOTARNICI
Kako je z vašo idejo o nastopu na zimskih olimpijskih igrah v Torinu februarja 2006? Ali ste jo morda pospravili v ropotarnico?Novembra se bom vrnil na tekaške smuči. Če nič drugega, bo to dober trening, zanesljivo pa bom nastopil na nekaterih tekmah v smučarskem teku. S telesno pripravo ni težav, preglavice mi povzroča tehnika, za katero bi potreboval pet let brušenja. Naslednja zima bo nova priložnost, zato ideje še nisem vrgel v ropotarnico.
Kako športna kariera vpliva na poslovanje vašega podjetja, ki prodaja veslaško opremo predvsem na področju nekdanje Jugoslavije?Posel trpi in se ne razvija tako hitro, kot si želim. Vedno bolj pogledujem v poslovne vode, ker je finančno stanje v slovenski veslaški zvezi in blejskem klubu vsako leto slabše. Drvimo v zaton.
Torej ni mogoče preživeti s statusom vrhunskega športnika.V klubu sem prvo letošnjo plačo prejel konec maja. Nagrad za uspehe nisem dobil za zadnje tri sezone. Denar pride v klub, v njem pa obstane in na moj račun ga je bilo nakazanega zelo malo. Če bi bil odvisen le od klubskega denarja, bi bila moja družina lačna. Moj redni vir prihodkov je služba na policiji, del pa prispevajo tudi pokrovitelji.
DONKIHOTSKI BOJ GA NE ZANIMA
Prihodnost slovenskega veslanja torej ni svetla.Tako, kot je zveza organizirana, dolgo časa ne more več preživeti. O tem nas čaka obširna debata po koncu sezone. Statut je bil narejen takrat, ko smo bili veslači le na Bledu, drugje po Sloveniji pa jih še ni bilo. Zdaj reprezentante dajejo vsi klubi, zato ne more vsak vleči na svojo stran in uničiti še tistega malo uporabnega materiala.
Ali vas zanima urejanje razmer in bi po koncu kariere postali direktor ali predsednik Veslaške zveze Slovenije, za kar imate izkušnje, organizacijske sposobnosti, velik motiv in karizmo?Ne bom se spuščal v donkihotski boj, ker je v življenju še veliko drugih izzivov. Imam nekatere ideje, pripravljen sem ugrizniti v kislo jabolko. Bomo videli, kaj lahko naredimo.
Aktivni ste tudi v sindikatu slovenskih športnikov.Bil sem tudi že bolj, trenutno pa imam toliko športnih obveznosti, da nikakor ne morem biti aktiven. Pomagam lahko zgolj z različnimi idejami. Moja beseda ima težo, pojavi pa se velika težava, ko besede koga drugega obesijo meni. Ker sem zelo kritičen, sem seveda marsikje nepriljubljen.
