Konkurenci je prilepil zaušnico. Na 100 m je Američan zmagal s 17 stotinkami (!) sekunde prednosti pred najbližjim zasledovalcem, na dvakrat daljši razdalji pa je njegova prednost znašala 16 stotink. Rezultata, ki le pričata o tem, kako težko delo čaka tekmece, če ga bodo želeli zamenjati na prestolu.

Zadnji ameriški šprinter, ki so ga imeli vsi radi, je bil Carl Lewis, junak prvega svetovnega prvenstva v Helsinkih. Takrat je osvojil tri zlate kolajne. Dvaindvajset let kasneje na istem mestu ni bilo dvomljivca, ki ne bi verjel, da bo Justin Gatlin ponovil uspeh slovitega rojaka. Manjkal mu je le še uspeh v štafeti, v kar ob premoči ameriških šprinterjev na 10. SP ni dvomil nihče. A zalomilo se je ravno na koncu, ko je ameriški štafeti že v kvalifikacijah padla štafetna palica in sanj o zanesljivi zmagi je bilo konec.

"Všeč mi je, ko slišim primerjave s Carlom Lewisom. Verjetno zato, ker je on blestel prav v Helsinkih. Toda on ima v vitrini devet zlatih olimpijskih kolajn, jaz pa doslej eno. Želim pa si, da bi se ob koncu kariere približal Lewisovi številki," je odločen Justin Gatlin , lanski olimpijski prvak na 100 m, drugi s štafeto 4 x 100 m in tretji na 200 m. Na svetovnih prvenstvih je drugi mož, ki je v šprinterskih disciplinah osvojil dvojno krono, po rojaku Mauricu Greenu (Sevilla 1999). V zgodovini olimpijskih iger pa je takšen podvig po drugi svetovni vojni uspel le trem atletom: Carlu Lewisu (1984), Valeriju Borzovu (1972) in Bobbyju Morrowu (1956).

Glede na to, da je Gatlin najboljši šprinter zadnjih let, pa v svoji karieri še ni dosegel svetovnega rekorda, ki ga je v tej sezoni izboljšal Jamajčan Asafa Powell (v Helsinkih zaradi poškodbe dimelj ni tekmoval). "Vedno odgovarjam na vprašanja, povezana s Powllom. Nedvomno gre pri njemu za zelo resno poškodbo in če je ne bo dobro pozdravil, ga bo lahko spremljala vso kariero. Venomer si na štartu želim, da bi ob meni tekel tudi Asafa. A ne poškodovan, temveč zdrav. Le takšnega hočem premagati. Kar se pa tiče svetovnega rekorda, je potrebno imeti tudi nekaj sreče. Predvsem pa mora biti na štartu vsa svetovna elita. In prepričan sem, da bom tudi sam nekoč lastnik najboljšega časa na svetu," odgovarja 23-letni šprinter, rojen v Brooklynu, ki živi in trenira v Raleighu v ameriški zvezni državi Severna Karolina.

"Maurice Green? Izvrsten šprinter, čigar vrhunska kariera se izteka. V Helsinkih se je pokazalo, da prihaja nova, mlada generacija šprinterjev. Nekoč je bilo potrebnih več let, da se je posameznik prebil med najboljše, sedaj ni več tako. Prepričan sem, da bo nekoč postal najboljši šprinter na svetu nekdo, ki bo star 18 let," trdi Gatlin, čigar paradna disciplina pred petimi leti na univerzi v Tannesseeju je bila tek na 110 m z ovirami.

Z najhitrejšo šprintersko disciplino teka čez ovire je povezan tudi Gatlinov menedžer Renaldo Nehemiah, ki je na 110 m z ovirami postavil tri svetovne rekorde. Zadnjega pred 24 leti, ko je s časom 12,93 kot prvi atlet v tej disciplini tekel pod 13 sekundami. "Justin je že zgodaj dosegel rezultate, ki jih nekateri nismo nikoli. Sam denimo nikoli nisem bil olimpijski prvak. Ko si enkrat svetovni in olimpijski prvak, ti je lažje. Doseženi uspehi pa resnično pridejo na dan šele takrat, ko je kariera končana. Bolj, ko se govori o tebi, boljši si bil. In prepričan sem, da se bo o Justinu govorilo veliko in predvsem dolgo," pravi Renaldo Nehemiah , izjemen vsestranski športnik, ki je leta 1984 s San Franciscom osvojil tudi Super Bowl v ameriškem nogometu.