Leta nekdanjega igralca Olimpije ne ovirajo pri vlogi, ki jo ima v ekipi rumeno-modrih. Tako na igrišču kot izven njega velja za vodjo. Njegovi soigralci so mladi fantje, nekaterim pa bi bil lahko celo oče, a pravi, da jim pameti ne soli z očetovskimi napotki. "Očetovske nasvete jim verjetno dajejo njihovi očetje, jaz pa jim povem kaj, kar bi jim utegnilo koristiti v nadaljevanju njihovih karier. Našo ekipo sestavljajo mladi fantje, ki imajo veliko željo po uveljavitvi in se odlično razumemo," pripoveduje Dejan Djuranovič , ki je rekorder po številu osvojenih naslovov državnega prvaka. V njegovih vitrinah jih je kar deset. Največ jih je osvojil z Mariborom, na katerega ga vežejo najlepši spomini. "Pri Olimpiji sem igral skupaj z nogometaši, ki so pred tem nastopali v bivši jugoslovanski ligi. Imeli smo odlično ekipo, a v Evropi nismo dosegli takšnih uspehov, kot jih je Maribor, kjer sem preživel najlepša leta svoje kariere," se je spomnil Djuranovič, ki ne bo nikoli pozabil slavja ob uvrstitvi v najelitnejše evropsko tekmovanje.

"Spominov iz tistega časa je veliko. Zagotovo ne bom nikoli pozabil dogodkov po prvi tekmi z Lyonom, ki smo ga premagali z 1:0. V slačilnici je vladala velika evforija, sam pa sem že začel razmišljati, kako bomo na povratni tekmi nadaljevali pravljico," je opisal slavje po dvoboju z zadnjo oviro na poti v ligo prvakov, kjer so Mariborčani nastopali leta 1999. Takšen dosežek se za Domžale zaenkrat zdi utopija, a nogometaš, ki je športno pot začel v Ilirski Bistrici, pravi, da podoben uspeh ni nemogoč. "Za Maribor so v zlatih časih igrali uveljavljeni in izkušeni igralci, ki so bili takrat na vrhuncu. Medtem ko domžalsko moštvo sestavljajo mladeniči, ki jih čakajo še dolga leta igranja. Če bi se vse poklopilo, bi čez nekaj let lahko ponovili uspeh Maribora. Vendar bo glede na razmere v slovenskem nogometu ekipa težko ostala skupaj tako dolgo," razmišlja o prihodnosti nogometaš, ki namerava na štadionih vztrajati še leto dni. Nato bo prevzel kakšno drugo vlogo, povezano z nogometom. Morda bo sedel na klop kakšnega kluba, saj že obiskuje šolo za trenerje.

Ker najboljši nogometaši iz slovenske lige ponavadi odidejo v tujino, je bilo pričakovati, da bo tako tudi z Dejanom Djuranovičem, a se to ni zgodilo. "Nobena ponudba ni bila tako dobra, da bi se preizkusil izven slovenskih meja," pravi igralec sredine igrišča, ki tudi v reprezentanci ni dočakal prave priložnosti. "Najbolj primerno obdobje za igranje v reprezentance je bilo, ko sem bil član Maribora. Takrat sem bil v odlični formi in bi bil morda lahko menjava Alešu Čehu, s katerem sva skupaj igrala v mlajših reprezentančnih selekcijah," pravi kapetan kanarčkov, ki se, ko ni na igrišču, najraje posveti svoji 12-letni hčerki Niki. Slednja gre po očetovih športnih stopinjah, saj je bila z rokometnim klubom Maestral iz Izole dvakrat državna prvakinja v svoji starostni kategoriji.