Podobnik je ob obisku povedal, da je bilo v program obnove v okviru državne pomoči, ki ga je vlada sprejela oktobra 2004, vključenih 520 od skupno 1750 poškodovanih objektov, generalni direktor Direktorata za okolje Radovan Tavzes pa je ministra dopolnil s podatkom, da je od teh 520 objektov 70 do 90 takih, ki jih bo treba nadomestiti z novogradnjami.

V zvezi s programom obnove v letu 2005 je Podobnik povedal, da je vlada zanj že v začetku marca namenila 1,7 milijarde tolarjev. Povedal je tudi, da je bilo v okviru letošnjega programa izbranih 123 stanovanjskih stavb, za katere bo državno tehnična pisarna izdelala projektno dokumentacijo in začela z obnovitvenimi deli. Podobnik je še pojasnil, da je bila že izdelana projektna dokumentacija za 97 stavb, z lastniki 61 objektov pa so bili že opravljeni pogovori o poteku obnove.

Okoljski minister je še povedal, da je zelo resno vzel gradivo občinske komisije za pripravo izhodišč za spremembe in dopolnitve v popotresni obnovi, ki mu ga je posredoval župan občine Bovec Danijel Krivec, ter obljubil, da bodo na ministrstvu odgovore na številna konkretna vprašanja in predloge za pospešitev popotresne obnove posredovali do konca meseca. "Nov pristop k popotresni obnovi daje večji poudarek fazi projektiranja, " je še povedal Podobnik in dodal, da je to v skladu s spremenjeno zakonodajo na področju gradbeništva, ki se je v času od velikonočnega potresa leta 1998 do danes kar dvakrat spremenila.

Podobnik je tudi povedal, da je bilo v letu od potresa obnovljenih 340 dimnikov in streh, izvedenih je bilo 77 nujnih rušitev in opravljenih 17 nadomestnih gradenj, do konca leta pa naj bi v skladu z letošnjih programom dokončali obnovo dimnikov in streh ter izvedli 12 nadomestnih gradenj stanovanjskih objektov, financiranih iz donacij, in 12 nadomestnih gradenj, financiranih iz proračuna. Od 12 predvidenih novogradenj, jih je osem že zaključenih in vseljenih, štiri pa so v gradnji. V letu po potresu je bilo zgrajenih tudi šest donacijskih hiš, pet jih je trenutno v gradnji, ena pa čaka na začetek del.

Radovan Tavzes je v nadaljevanju povedal, da je odločitev o novogradnjah vezana predvsem na geološko območje, na katerem objekt stoji, ne pa na poškodovanost oziroma starost objekta. Povedal je tudi, da daje program popotresne obnove po letu 2004 prednost pri obnovi tistim, ki živijo v nadomestnih gradnjah. Dodal je še, da je med temi tudi nekaj takih, ki so živeli v občinskih oz. socialnih stanovanjih. Omenil je tudi problem poškodovanih večstanovanjskih objektov v Bovcu. Gre za štiri objekte, med katerimi bo treba dva obnoviti, dva pa sta tako poškodovana, da ju bo treba porušiti in nadomestiti z novima.

"Vlada je od sprejemu programa sprejela tudi dinamiko aktivnosti, po kateri naj bi bili do leta 2008 urejeni vsi stanovanjski objekti, ni pa rečeno, da bo do takrat zaključen celoten program popotresne obnove," je še povedal Tavzes. V zvezi s poslovnimi objekti pa je povedal, da v letu 2005, razen projektiranja, ni predvidenih nobenih aktivnosti na tem področju, saj imajo prioriteto stanovanjski objekti.

Po najnovejših podatkih, s katerimi razpolagajo na Občini Bovec je namreč samo v Bovcu trenutno 194 izseljenih oseb oz. ljudi, ki trenutno prebivajo v nadomestnih bivanjskih kapacitetah, še dodatnih 19 pa je takih, ki živijo v nevarnih objektih, a se nočejo izseliti. V kobariški občini po zagotovilih tamkajšnjega župana Pavla Gregorčiča, tri družine, prizadete ob potresu leta 1998, še vedno prebivajo v nadomestnih bivališčih, po lanskem potresu pa sta bili še dve stanovanji tako poškodovani, da je bilo treba stanovalce izseliti.Minister Podobnik si je skupaj s sodelavci in predstavniki lokalne skupnosti po novinarski konferenci ogledal še potek obnovitvenih del v Čezsoči, ki je bila v potresu pred letom dni najhuje prizadeta. Po podatkih strokovnjakov je bil lanskoletni potres v Čezsoči po intenziteti tudi za dve stopnji močnejši od tistega leta 1998, sreča v nesreči je bila le v tem, da je bil izredno kratek, sicer bi bile posledice še bistveno hujše.