O driski, diareji, govorimo, če je blato redkejše in je iztrebljanje pogostejše kot normalno, navadno trikrat ali večkrat v 24 urah. Z besedo dizenterija označujemo diarejo, pri kateri črevesno steno napadejo organizmi in opazimo v blatu gnoj, sluz in kri. Pogosto te težave spremljajo še vročina in trebušni krči. Med obema pojmoma ni natančne razmejitve, pa tudi zdravljenje je pogosto enako.

Potovalno drisko skoraj vedno povzroča vnos različnih mikroorganizmov. Vzrok so sicer lahko tudi nervoza, alkohol, operacija, uporaba zdravil, lahko pa je driska le znak, ki spremlja različne druge bolezni. Na potovanju je izpostavljenost bolezenskim mikroorganizmom tako velika, da takoj pomislimo na okužbo. Drugače je doma, v razvitem svetu, kjer moramo takoj pomisliti tudi na druge, neinfekcijske vzroke.

ZAKAJ POPOTNIKI DOBIJO DRISKO?

Organizme, ki povzročajo potovalno drisko, najdemo po vsem svetu. Razlog, da na potovanju po manj razvitih delih sveta dobimo drisko, je več iztrebkov v okolju: v pitni vodi, na ulici, na rokah ljudi, na hrani, raznaša jih tudi mrčes. Popotnik tako zboli, ker zaužije iztrebek, čemur se v tem okolju stežka izogne. Potovalno drisko najpogosteje (25 do 60 odstotkov vseh primerov) povzroči enterotoksigena bakterija E. coli (ETEC). Drugi najpogostejši povzročitelji so bakterije Shigella, Salmonella in Campylobacter. Različne druge bakterije lahko povzročajo drisko brez okužbe, in sicer z rastjo na hrani in produkcijo toksina. Zaužitje takšne hrane povzroča sindrom, ki ga imenujemo zastrupitev s hrano. Precej redkeje povzročajo drisko praživali, kot so Giardia lamblia, Entamoeba histolytica, Cryptosporidium jejuni in Cyclospora cayetaensis, in črevesni virusi (rotavirus, astrovirus).

PREVRI, SKUHAJ, OLUPI ALI POZABI

Najlažje se izognemo potovalni driski, če ne zaužijemo okužene hrane in pijače. Še vedno velja star nasvet: "Prevri, skuhaj, olupi ali pozabi." Velika vročina uniči vse mikroorganizme in toksine v okuženi hrani. Tako smo lahko prepričani, da je varna dobro prekuhana ali pregreta hrana, ki je servirana vroča. Surovo ali ne dovolj prekuhano meso je lahko okuženo in ga ne smemo zaužiti. Pri kuhani hrani, ki jo razrežemo in z njo postrežemo z zamikom (npr. lazanja), je tveganje veliko, lahko se z njo okužimo. Sadje in zelenjava sta okužena na površini. Če ju olupimo, ju lahko brez skrbi zaužijemo. Pametno se je izogibati tudi mleku in vsem mlečnim izdelkom.

Voda, s katero postrežejo v hotelih in restavracijah, morda ni bila prevreta, zato se je moramo izogibati. Niti ustekleničena voda ni vedno varna. Če zavremo okuženo vodo, uspešno uničimo mikroorganizme. Z okuženo vodo si tudi ni pametno umivati zob. Izogibati se je treba ledu, saj je pogosto narejen iz okužene vode, ko zamrzne, pa to ne ubije organizmov, ki povzročajo diarejo. Pijače z mehurčki so navadno varne, ker karbonizacija zniža pH pijače, kar ubije bakterije. Pivo, vino in močnejše alkoholne pijače so dobra izbira, vse dokler niso mešane z okuženo vodo ali jim ne dodamo ledu.

K manjšemu tveganju za okužbo zelo pripomore redno umivanje rok, zlasti pred obroki. Glede na našteta dejstva je vsakomur jasno, da tudi najbolj pazljiv popotnik lahko zboli, dobi potovalno drisko. Znano je, da ljudje izdelujemo protitelesa proti organizmom, ki povzročajo diarejo, in postopoma postanemo dokaj imuni. <%HR> <%I>Opozorilo: V besedilu so omenjena zdravila, ki se smejo izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. <%I>

Potovalna driska med nosečnostjo in dojenjem

Potovanje v nerazvite države med nosečnostjo je določeno tveganje, zato se je pred takšno odločitvijo pametno posvetovati s strokovnjakom. Nosečnice so za potovalno drisko in zaplete lahko bolj dovzetne iz več razlogov. Nižja stopnja kisline v želodcu olajša preživetje bakterij. Pogosta je slabost, zaradi katere manj pijejo. Tako se poveča tveganje za nastanek dehidracije, pri čemer se lahko zmanjša pretok krvi skozi placento. Pri nosečnicah so možnosti zdravljenja omejene. Vse nosečnice morajo skrbno paziti, da ne dehidrirajo, in piti rehidracijsko raztopino. Azitromicin je antibiotik, ki ga brez nevarnosti lahko predpišejo nosečnicam. Ženska, ki doji, lahko v splošnem jemlje antibiotike brez nevarnosti za otroka. Kljub temu se morata doječa mati in nosečnica vedno posvetovati z zdravnikom. Zelo pomembno se je izogibati hrani in pijači, ki bi lahko bili nevarni. Obstaja namreč nevarnost okužbe s hepatitisom ali listerio, ki sta posebej nevarni okužbi v nosečnosti.