V zadnjih 20 letih sta se število in površina zavarovanih območij v svetovnem merilu povečala za trikrat - na današnjih več kot 100.000 območij, ki obsegajo 12 odstotkov zemeljskega površja. Pri tem je zavarovan manj kot odstotek morske površine, ki predstavlja tri četrtine našega planeta. Tudi v evropskem merilu se je število zavarovanih območij od leta 1970 bistveno povečalo. Tako je v državah članicah EU skoraj 600 različnih kategorij zavarovanja in več kot 42.000 zavarovanih območij. Slovenija ima trenutno z različnimi kategorijami zavarovanih približno 11 odstotkov površine.

Posebno mesto v evropski zakonodaji ima ekološko omrežje območij, potrebnih za ohranjanje pomembnih vrst in habitatnih tipov v EU, omrežje Natura 2000. Ta območja pokrivajo že 15 odstotkov evropskega ozemlja. Slovenija pri tem projektu sodi v sam vrh, saj smo na tak način zaščitili kar 35,5 odstotka države. Četrtina z Naturo varovanih območij leži prav znotraj zavarovanih območij, tako da postajajo naši parki vedno bolj pomembni nosilci upravljanja varovanih območij.

Nekatere lokalne skupnosti so bile ob uvrstitvi v območje Nature 2000 nejevoljne, saj naj bi bila Natura cokla razvoja. Po besedah Janeza Bizjaka , dolgoletnega direktorja Triglavskega narodnega parka, pa so varovana območja narave priložnost za nov razvoj. Po njegovem mnenju so govorice o razvojni cokli širili "predvsem posamezniki, ki so bili prikrajšani pri svojih privilegijih". V narodnem parku se splača živeti, pravi Bitenc, saj so prebivalci upravičeni do raznih finančnih spodbud. Tudi programske usmeritve EU bodo v prihodnje namenile še več pozornosti zavarovanim območjem, tamkajšnjim prebivalcem in njihovemu razvoju. Tako naj bi omrežje Natura 2000 in z njim povezana zavarovana območja, predvsem parki, igrala vedno večjo vlogo pri oblikovanju razvojnih programov držav, regij in občin. V novem Nacionalnem programu varstva okolja se je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) zavezalo, da bo razširilo varovana območja z zavarovanjem območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Med prvimi bodo na vrsti območja Kočevske, Kolpe, Notranjske, Krasa, Ljubljanskega barja in Pohorja. Ministrstvo za okolje in prostor za parke namenja okoli 560 milijonov tolarjev na leto, v okviru načrtovanega rebalansa proračuna pa bodo to vsoto povečali za 89 milijonov tolarjev. Na tak način naj bi omogočili celovitejše izvajanje sprejetih programov.