Astrologija je mejna znanost in umetnost, ki preučuje odnose med gibanjem in položaji nebesnih teles na nebu ter njihovim vplivom na usodo ljudi in drugih živih bitij na Zemlji. Ukvarja se s simbolnim pomenom vesolja, s povezanostjo posameznih leg planetov in duševnimi potenciali posameznega človeka. Skuša razvozlati povezavo med dogajanjem v vesolju in dogajanjem v človekovi duši. Astrologija ne more obstajati brez astronomije, ker je treba za izračun vsake astrološke karte določiti natančno lego posameznih planetov glede na Zemljo.

Zgodovinski oris astrologije

Pred več kot 5000 leti, v začetku nam znanih civilizacij, sta poleg najstarejših religij obstajali samo dve znanosti: zvezdoslovje in matematika. Zvezdoslovje se ni delilo na astronomijo in astrologijo, kot smo vajeni danes, ampak je šlo za enovito znanost, ki se je ukvarjala z vplivom kozmosa na usodo človeških bitij. Astrologija je bila v zametkih združena z različnimi religijami v nedeljivo celoto, kasneje pa so različni vladarji zaposlovali najboljše astrologe, ki so jim napovedovali prihodnost in jim pomagali vladati. V starem Babilonu, ki je ležal na območju današnjega osrednjega in južnega Iraka, so se z astrologijo ukvarjali le najeminentnejši modreci (magi), ki so s pomočjo astrologije tudi napovedali prihod mesije Jezusa Kristusa. Astrologija se je najbolj razvila v stari Grčiji, kjer so se z njo ukvarjali največji misleci tistega časa, kot so bili Tales, Pitagora, Sokrat, Platon, Aristotel in drugi.

V 17. stoletju, ko so astrologijo na evropskih univerzah že 500 let obravnavali kot resno znanstveno disciplino, pa je prišlo do revolucije v astronomiji. Italijanski matematik Galileo Galilei je dokazal, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Ta ugotovitev je bila v diametralnem nasprotju s tem, da astrologi postavljajo Zemljo v središče našega osončja, kar je povsem logično, saj preučujejo vpliv nebesnih teles glede na Zemljo in ne na Sonce. Glavni razlog, da je astrologija izginila s takratnih univerz, je bil prav v različnih modelih osončja, ki ga uporabljata astrologija in astronomija. Po letu 1998 se je astrologija ponovno uveljavila na univerzah v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, kjer jo predavajo kot univerzitetni izbirni predmet.

Zelo velik napredek je bil dosežen, ko sta se v 20. stoletju začeli združevati dve področji preučevanja človekove duševnosti: psihologije in astrologije. Mnogo psihologov z najvišjimi akademskimi nazivi se je začelo aktivno ukvarjati z astrologijo in jo s psihologijo tvorno povezovati v enovito disciplino.

Ali obstajajo različne vrste astrologije?

Tako kot se psihologija deli na več različnih vej in področij, so tudi posamezne veje astrologije precej razvejane glede na to, kaj je njihov namen ali cilj preučevanja. Naštejmo le nekaj najpomembnejših vrst astrologije: psihološka astrologija (preučevanje zavestnih in nezavednih duševnih potencialov človeka), svetovna astrologija (raziskovanje značilnosti različnih držav in ustanov), horarna astrologija (vedeževanje s pomočjo tradicionalnih metod astrologije), medicinska astrologija (preučevanje nagnjenosti k boleznim), popularna astrologija (zabava in razvedrilo) in tako naprej. Vse vrste astrologije uporabljajo za osnovo izračun astrološke karte, ki je določena za izbrani prostor in čas, ko se je posameznik rodil ali ko je nastopil pomemben trenutek.

Psihološka astrologija kot orodje za globinsko preučevanje duševnosti

Začetnik psihološke astrologije naj bi bil Italijan Marsiglio Ficino (15. stoletje), ki je prvi dojel, kako dobro lahko lege planetov opišejo dogajanje v njegovi duši in dušah drugih ljudi. V 20. stoletju je eden najbolj znanih psihiatrov in psihologov Carl Gustav Jung uporabljal astrologijo pri vsakem svojem pacientu, ker se je hotel dokopati do najglobljih vzgibov in nezavednih vzorcev v njegovi duši. Z astrologijo so se ukvarjali mnogi umetniki, znanstveniki in politiki, vendar se je velikokrat zgodilo, da tega niso hoteli javno priznati.

Psihološka astrologija razpolaga z metodami in orodji, ki na globinski ravni omogočijo učinkovito preučevanje zavestnih in nezavednih vzorcev, ki vodijo vsakega posameznika v življenju in jim pogosto rečemo kar usoda (karma). Usodo posameznik ustvarja vsak trenutek, zato izražanje pozitivne življenjske energije dolgoročno gledano vodi k sreči, zadovoljstvu in harmoniji. Psihološka astrologija je tudi način, ki lahko pomaga posamezniku pri spodbujanju njegove duhovne rasti in s tem k izboljšanju kakovosti njegovega življenja.

Psihološka astrologija je znanost, ki razlaga simbole tega trenutka. Je resna mejna znanost, ki se je v 20. stoletju temeljito očistila vraževerja in različne magične navlake, kar je posledica intenzivnega dela svetovnih astrologov, psihologov, psihiatrov in drugih preučevalcev mejnih človeških potencialov. Ta vrsta astrologije se počasi, toda zanesljivo vrača na svetovne univerze, tako kot je bilo to že pred 300 leti.

Osnovno orodje astrologije

V osnovi je astrologija preučevanje kakovosti časa in prostora. To pomeni, da vsak trenutek v določenem prostoru odseva neko enkratno značilnost ali posebnost, ki je specifična zgolj za ta izbrani trenutek. Splošno znano je, da je osnovno orodje vsakega astrologa horoskop, ki je narisan za točno določen čas in kraj na Zemlji. V astrologiji obstajajo različni horoskopi, toda najpomembnejši je tako imenovani rojstni (natalni) horoskop, za katerega moramo imeti točen datum, uro in minuto rojstva ter kraj rojstva osebe.

Vsak horoskop je sestavljen iz štirih osnovnih gradnikov: astroloških znamenj, planetov (zvezd), astroloških hiš in aspektov. Primer horoskopa vidimo na sliki na strani 13. Sestavljen je iz večjega kroga, kjer je v središču Zemlja, po obodu kroga pa so razporejeni Sonce, Luna in drugih osem planetov našega osončja (Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton). Vsak planet se nahaja v določenem astrološkem znamenju, ki simbolizira odsev energij vesolja na naše osončje in življenje na Zemlji. Ta znamenja so oven, bik, dvojčka, rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog, vodnar in ribi. Astrološka znamenja so posledica dejstva, da Zemlja kroži okoli Sonca in zamenja posamezno znamenje vsake 30,4 dneva.

Najpomembnejša je lega Sonca v določenem znamenju, saj je to naše glavno, rojstno znamenje. Zelo pomembno vlogo v horoskopu ima tudi dvanajst astroloških hiš, ki se nanašajo na posamezna življenjska področja, na primer osebnostni slog in pogled na življenje, odnosi s starši, brati in sestrami, otroki in partnerji, odnos do doma, družine in poklicne usmerjenosti in tako naprej. Zelo pomembna sta vrh 1. hiše, ki ji rečemo ascendent (podznak) in simbolizira način obnašanja oziroma način življenja, in vrh 10. hiše MC (sredina neba), ki se nanaša na izbiro poklicne kariere. Astrološke hiše so posledica dejstva, da se Zemlja vrti okoli lastne osi. Četrti gradnik, ki ga zasledimo v horoskopu, so aspekti, ki niso nič drugega kot koti (v stopinjah), ki jih oklepajo posamezni planeti. Aspekti nam govorijo o medsebojni povezanosti, odvisnosti in prepletenosti planetov, zvezd, satelitov in asteroidov, ki so povezani v nekakšno soodvisno mrežo.

V čem se razlikujeta vedeževanje in psihološka astrologija

Vedeževanje je natančno napovedovanje dogodkov v prihodnosti, ki pa v svojem bistvu ne vključuje vpliva svobodne volje. Gre namreč za to, da vedeževalec vnaprej določi posameznikovo nadaljnjo usodo, ki se ji na noben način ni mogoče izogniti. Če je vedeževalec zelo vpliven in avtoritativen, stranka pa nagnjena k brezpogojnemu verovanju v njegovo znanje in sposobnosti, lahko ta takoj pade pod njegov vpliv in sposobnost prepričevanja. Posledica tega je, da stranka na nezavedni ravni vzame vedeževalčevo napoved kot absolutno in hkrati sama povzroči, da se bo napovedan dogodek tudi v resnici zgodil. Tak proces ni nič drugega kot vsiljevanje močne volje vedeževalca šibki osebnosti stranke, ki ima seveda lahko nepredvidljive posledice. Iz omenjenega sledi, da je treba biti pri vedeževalskih napovedih zelo previden in racionalen.

Vedeževanje se v splošnem in najpogosteje izvaja z različnimi vrstami kart (na primer s tarot kartami), medtem ko se astrologija, ki je namenjena vedeževanju, imenuje horarna astrologija. Horarni horoskop se nariše za trenutek, ko je stranka vprašala astrologa določeno vprašanje, on pa ji na vprašanje konkretno odgovori šele po tem, ko je naredil izčrpno analizo horarnega horoskopa z metodami tradicionalne (starogrške) astrologije.

Psihološka astrologija ni nikakršno vedeževanje, saj ne napoveduje konkretnih dogodkov v prihodnosti. Cilj njenega poglabljanja in raziskovanja je, da razloži pomembne psihološke vzorce, ki izvirajo iz nezavednega ter pogosto delujejo močneje in učinkoviteje kot zavest sama. Tudi s pomočjo psihološke astrologije lahko gledamo v prihodnost, vendar se usmerjamo predvsem na prihodnje trende in pomembne življenjske teme, ki služijo kot duševne lekcije. Ta vrsta astrologije skuša ugotoviti in razložiti, kaj se je treba iz vseh teh lekcij naučiti in kako razumeti težave, ki se pri tem pojavljajo. Psihološka astrologija vedno upošteva vpliv svobodne volje in daje stranki odprte možnosti, da se ta sama odloči v skladu z možnimi izhodi iz danih situacij. Stranka mora tudi sama prevzeti odgovornost za vsa svoja dejanja in odločitve ter krivde ne more prelagati na astrologa. Iz opisanega sledi, da mora stranka s svojo voljo in pogumom rešiti svoje težave, astrolog pa ji bo pri tem pomagal in jo usmerjal k cilju. Ker je to boj stranke s samo seboj, ta proces ni enostaven, res pa je, da se stranka osebnostno okrepi, ko spozna, da sama oblikuje svojo srečo, usodo oziroma karmo.

Vplivi iz prejšnjih življenj

Ljudje, ki imajo zelo težko življenje oziroma usodo, se pogosto sprašujejo, zakaj se prav njim dogajajo takšne nesreče oziroma zakaj tako trpijo. Psihološka astrologija ne negira prejšnjih življenj oziroma ponovnega rojevanja duše v različnih fizičnih telesih (reinkarnacija), ampak ugotavlja, da ti vplivi še kako določajo vrsto dogajanj v trenutnem življenju (inkarnaciji). Včasih pojasnjevanje astrologa, da so za nesrečo kriva zla dejanja iz prejšnjih inkarnacij, ni kdo ve kako blažilno za stranko, ki je v hudih težavah. Vendar ta na dolgi rok lahko razume in sprejme univerzalni karmični zakon, ki pravi: Kar boš sejal, boš tudi žel. Ker je duša večna, karmični zakon pa ni omejen le na eno fizično življenje, se karmični dolgovi prenašajo med posameznimi inkarnacijami, da bi se duša izpopolnila tako daleč, da bi se ponovno združila s svojim božanskim virom.