Med skupino bolezni malabsorbcije sodi tudi celiakija, ki je imunsko sprožena okvara sluznice tankega črevesa. Prebavna cev je vsakodnevno izpostavljena velikemu številu antigenov, kot so hrana, mikroorganizmi in strupi. Imunološki sistem prebavne cevi med odraščanjem organizma razvija toleranco za različne sestavine hrane, na določene snovi pa lahko imunsko reagira. Ravnovesje med tema funkcijama omogoča normalno delovanje prebavne cevi. Za celiakijo je značilen prekomeren imunski odgovor sluznice tankega črevesa na gluten. Gluten in gliadin sta beljakovini, ki se nahajata v žitnih zrnih, zlasti v ječmenu, rži, pšenici in ovsu. Bolezen običajno ugotovimo že v najzgodnejši otroški dobi. Zbolevajo pretežno belci, pogosteje ženske, bolezen se pogosteje pojavlja med družinskimi člani bolnikov, značilna pa je tudi genetska predispozicija. V zadnjih desetletjih pogosto ugotavljamo atipične oblike celiakije pri odraslih bolnikih ali starostnikih.

HUJŠANJE IN DRISKE

Učinek glutena in gliadina na sluznico tankega črevesa še ni docela pojasnjen. Znano je, da imunološki odgovor sproži atrofijo (propad) resic črevesa, kar posledično vodi v malabsorbcijo. Sluznica je običajno najbolj prizadeta v jejunumu (odsek tankega črevesa za dvanajstnikom). Pri bolnikih s to boleznijo se najpogosteje pojavijo izrazito hujšanje in driske, praviloma tudi napenjanje v trebuhu, težave z vetrovi in odvajanje obilice maščob v blatu, steatoreja. Zaradi pomanjkljive absorbcije nekaterih snovi se razvijejo znamenja bolezni, med najbolj izrazita sodijo slabokrvnost, mišična oslabelost in depresija. Lahko se razvijejo tudi okvare živcev, spremembe na koži, kosteh in raznoliki drugi simptomi, vključno z moteno spolno funkcijo.

Potrditev te bolezni temelji običajno na klinični sliki, izvidih laboratorijskih preiskav in značilnih spremembah sluznice tankega črevesa. Vzorce sluznice - biopsijo tankega črevesa običajno odvzamemo ob endoskopski preiskavi zgornjih prebavil. Pomemben diagnostični pripomoček je tudi izrazito izboljšanje bolnikovega počutja ob brezglutenski dieti. Ob tej dieti, ki naj bi bila dosmrtna, se namreč v krajšem obdobju, običajno v nekaj mesecih, sluznica tankega črevesa popolnoma obnovi in znamenja bolezni pri večini bolnikov izzvenijo.

KRVNI TESTI

Zavedati se moramo, da je celiakija pri odraslih pogosto v latentni obliki brez značilnih simptomov. Ob raznolikih težavah, ki jih imajo bolniki, moramo ob naštetih simptomih prebavne cevi pomisliti tudi na malabsorbcijski sindrom in celiakijo. Bolniki z nezdravljeno celiakijo imajo povečano tveganje, da zbolijo za nekaterimi malignimi boleznimi, kot so rak bezgavk (nehodgkinov limfom), rak požiralnika in žrela. Pri zanesljivem ugotavljanju celiakije nam v zadnjem obdobju pomembno pomagajo tudi nekateri serološki označevalci bolezni, to so protitelesa (antigliadinska - AGA, antiendomizijska - EMA in protitelesa proti tkivni transglutaminazi - t-TG), ki jih ugotovimo v krvi teh bolnikov. V navzočnosti seroloških označevalcev se tudi ob neznačilni klinični sliki običajno odločimo za odvzem vzorcev sluznice tankega črevesa, da bolezen dokončno potrdimo. Presejalni testi s protitelesi so omogočili hitrejše odkrivanje bolnikov z neznačilnimi simptomi celiakije.

O ovsu so mnenja strokovnjakov različna

Bolnikom s celiakijo priporočamo, da v prehrani uporabljajo koruzo, riž in ajdo, ki ne povzročajo poškodb črevesne sluznice zaradi imunskega odgovora. Odsvetujemo uporabo izdelkov iz pšenice, rži in ječmena, o izključitvi ovsa pa so mnenja med strokovnjaki različna. Bolnik s to boleznijo, pa čeprav jo ugotovimo v starejšem življenjskem obdobju, mora upoštevati napotke o zdravljenju in uživanju ustrezne dietne hrane. S tem se zmanjša možnost zapletov in razvoja malignih bolezni prebavne cevi. Nedvomno sodi celiakija med bolezni, kjer lahko bolniku s pravilno in pravočasno postavitvijo diagnoze in ustreznim zdravljenjem z dieto bistveno izboljšamo kakovost življenja. Bolnik pa mora sprejeti svojo bolezen in prehranske omejitve, ki jih ta zahteva.