Janša se je sestal tudi s predstavniki madžarske narodne skupnosti in njihovo poslanko Mario Pozsonec. Ocenili so minule projekte, ki so bili realizirani. Razpravljali so tudi, kako čimbolj zadovoljivo rešiti odprte probleme, npr. možnost uporabe madžarskega jezika v javnih službah. Ugotovili so, da tega problema ni mogoče rešiti z izdajanjem novih predpisov, ampak naj bi se v javne službe zaposlovalo ljudi, ki govorijo tako madžarski kot slovenski jezik.

Janša se je srečal tudi s škofom Evangeličanske cerkve Gezo Ernišo, največ pozornosti pa so razpravljavci namenili financiranju omenjene cerkve. V programu vlade za letošnje leto je nadaljevanje tega, kar je bilo že v programu prejšnje vlade, namreč sprejem zakona o verski svobodi in financiranju verskih skupnosti, ki naj bi po besedah Janše dal zadovoljive odgovore na pereča vprašanja. S strani Evangeličanske cerkve je bilo zastavljeno vprašanje tudi glede denacionalizacije nekaterih njihovih objektov. Vladna komisija pod vodstvom pravosodnega ministra Lovra Šturma bo pregledala vsak denacionalizacijski primer posebej, je zagotovil Janša.

S predstavniki Zveze Romov Slovenije se je predsednik vlade pogovarjal o elementih za pripravo zakona o Romih. V omenjeni zvezi so pripravili predloge za zakon in na sestanku so se o njih tudi pogovorili. Ta zakon je v normativnem programu vlade za letos in naj bi ga v parlamentarno proceduro poslali jeseni. Janša upa, da bodo lahko pripravili tak predlog zakona, ki ne bo s prisilo uveljavljal nekih standardov, ampak dogovorni akt, ki bo imel moč. Položaj romske skupnosti je sicer po besedah Janše po Sloveniji različen, v Pomurju pa je ocenjen kot dober.

Janša se je udeležil tudi podpisa tripartitne pogodbe o spodbujanju novega zaposlovanja v tovarni Mura (dogovor je podpisal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič). S to pogodbo so podani temelji za začetek rednega delovanja podjetja RLS Moda, ki je bilo ustanovljeno 17. februarja letos in v katerem ima 35-odstotni poslovni delež družba Rene Lezard, z njo povezane osebe 55-odstotni, Mura pa 10-odstotni delež.

Sicer pa po besedah Janše razvitost Pomurja znaša 70 odstotkov slovenskega povprečja in v naslednjih štirih letih je treba ta razkorak zmanjšati, zato bo več pozornosti namenjeno tej regiji. Tako naj bi denimo med drugim kmetijsko ministrstvo letos v Pomurje namenilo okrog pet milijard tolarjev sredstev, ministrstvo za delo dve milijardi za aktivno politiko zaposlovanja, šolsko ministrstvo bo v to regijo namenilo letos predvidoma dve milijardi, ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa pet milijard, in sicer za pet večjih turističnih projektov.

Janša je opozoril tudi na spremembe za Pomurje, ki so nastale po vstopu Slovenije v Evropsko unijo: iz evropskih skladov je možno s čezmejnim sodelovanjem s članicami EU črpati posebna sredstva, tako da je dejstvo, da je Pomurje obmejna regija, postalo sedaj prednost. "Naš cilj je, da se tako organiziramo, da bomo to prednost izkoristili," pravi Janša. Vsega tega ni možno doseči le z državne strani, ampak je potrebno sodelovanje tudi na lokalnem nivoju, opozarja predsednik vlade.

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar pa je poudaril, da sredstev za regionalni razvoj, ki bi se lahko uporabljala na lokalni ravni, tudi za regijo kot je Pomurje z vsemi svojimi težavami in prednostmi, praktično ni na voljo. "Strukturni problemi so prisotni. To je dejstvo, ki se ga vsi zavedamo. Reševanje bo potrebno v postopni smeri, pri tem pa mora lokalno okolje intenzivno sodelovati," je dejal Žagar na novinarski konferenci ob obisku Pomurja.

Žagar je prepričan, da sredstva, ki so bila doslej namenjena za regijo in v celoti usmerjena iz državnega vrha, ne zadoščajo. "Je pa verjetno možno z usmeritvijo tako imenovanih posrednih pobud na nižjo lokalno raven ta sredstva bolj racionalno uporabiti za tiste projekte, ki bodo dali povratne učinke," je dejal Žagar.

Po njegovem mnenju je dejstvo, da so bile občine kot ene od nosilcev regionalnega razvoja v zadnjih letih z obstoječim sistemom financiranja na nek način osiromašene, tako da jim je zmanjkalo sredstev v razvojnem in investicijskem delu.

Ministrstvo si bo prizadevalo spremeniti sistem, po katerem se sredstva sedaj v celoti delijo z vrha, lokalna raven pa v njihovo delitev ni intenzivno vključena. "Naš cilj je sistem preusmeriti. Tako smo pri pripravi zakona o skladnem regionalnem razvoju sprejeli nekatere ukrepe, da bi tesneje povezali sodelovanje na ravni med lokalnimi skupnostmi in regionalnimi razvojnimi institucijam," je pojasnil minister.

Obstajata dve vrsti regionalnih spodbud, posredne in neposredne. Neposrednih spodbud je relativno malo, za celo Slovenijo jih je dve milijardi tolarjev, od tega je bilo v različne programe v Pomurju usmerjenih 370 milijonov tolarjev, ki jih bodo začeli črpati letos. Kot je dodal minister, se ob tem zahteva tudi lastna udeležba, tako da bo sredstev med 600 in 700 milijonov tolarjev. V posrednih spodbudah - gre za sredstva, ki jih usmerjajo posamezna ministrstva - pa je po ministrovem mnenju skrita še marsikatera spodbuda tudi za regionalni razvoj.

Tretja oblika pomoči za regionalni razvoj so strukturni skladi Evropske unije, kjer so prav tako zajeti programi pomurske regije. Za sedanje proračunsko obdobje znaša vrednost teh projektov približno tri milijarde tolarjev, velik del sredstev pa je bil namenjenih za promocijo turizma, in sicer približno dve milijardi. "Turizem je zagotovo ena od panog, ki bo lahko pomagala reševati razvojne težave v tej regiji," je dodal Žagar.

Ena pomembnejših nalog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos bo izvedba ukrepov tržnocenovne in strukturne politike ter politike razvoja podeželja. Vlada bo letos za te ukrepe skupno namenila 56 milijard tolarjev, od tega za Pomurje, kjer je kmetijstvo ključnega pomena za življenje ljudi, prek pet milijard tolarjev, je dejala kmetijska ministrica Marija Lukačič.

V izvajanje ukrepov bo vključena tudi kmetijska svetovalna služba, ki bo kmetom pomagala pri pridobivanju vseh vrst subvencij in pridobivanju sredstev, tako iz nacionalnega proračuna kot skladov Evropske unije. Rok za vlaganje zahtevkov se izteče 15. maja, k čemur ministrstvo zavezuje evropski pravni red. Razpis za strukturne ukrepe in za ukrepe razvoja podeželja pa bo ministrstvo zaradi predvidene preobremenjenosti podaljšalo do junija, je pojasnila Lukačičeva.

Pomurje je najbolj izrazita kmetijska pokrajina v Sloveniji, tako po kmetijskih površinah kot deležu kmečkega prebivalstva. V regiji je 22 odstotkov vseh kmetijskih površin v Sloveniji, 12 odstotkov sadovnjakov, 11 odstotkov vinogradov in sedem odstotkov travnih površin. Ni pa večjih gospodarskih družb, ki bi dolgoročno zagotavljale delovna mesta, zato ima kmetijstvo velik pomen za regijo. Delo in zaslužek zagotavlja kmetijska panoga namreč tretjini prebivalstva, je dejala Lukačičeva. Dodala je, da vlada ravno zato kmetijstvu namenja posebno vlogo, sredstva pa se letno povečujejo za pet odstotkov.

Celotni avtocestni krak Pomurja je dolg 92 kilometrov in po nacionalnem programu izgradnje avtoceste težak 175 milijard tolarjev. Do danes je že zgrajen prvi odsek avtoceste v skupni dolžini 21,4 kilometra, pomeni pa realizacijo 130 milijonov evrov ali okrog 30 milijard tolarjev sredstev. V celoti bo pomurski avtocestni krak v promet predan leta 2008, je povedal minister za promet Janez Božič.

Trenutno je na pomurskem avtocestnem kraku v gradnji 35 kilometrov novih povezav, in sicer od Maribora proti Lenartu, odsek Cogetinci - Vučja vas in pa Lendava - Pince. Skupaj znaša finančna teža teh treh avtocestnih odsekov 354 milijonov evrov ali dobrih 81 milijard tolarjev. Letos načrtujejo za te tri odseke porabiti 9,3 milijarde tolarjev sredstev.

Vrednost nadaljnjih 35 kilometrov avtocest, ki so v pripravi, gre za odseka Lenart - Spodnja Senarska, Spodnja Senarska - Cogetinci in zadnji odsek proti meji z Madžarsko, to je odsek Beltinci - Lendava, znaša 277 milijonov evrov oziroma 63 milijard tolarjev.

Za ves avtocestni krak je bilo v nacionalnem programu izgradnje avtocest predvideno, da se dogradi do leta 2010, en del pa do leta 2013. Že s sklepom prejšnje vlade, ki ga sedanja nadaljuje, pa je bilo odločeno, da se pomurski avtocestni krak preda prometu v celoti do konca leta 2008. Del odseka bo predan prometu leto prej, in sicer odsek do meje z Madžarsko.

"Naša napoved je optimistična, vlado pa čaka še en resen zalogaj. Z ministrstvom za finance in ministrstvom za promet se mora dogovoriti za najetje kredita v višini 240 milijonov evrov. Potrebujemo ga zato, da bomo lahko v celoti zaprli to finančno konstrukcijo," je povedal Božič in dodal, da bo preostali del sredstev zagotovljen iz namenskih finančnih virov, torej iz proračuna.

Ministrstvo bo povečalo tudi aktivnosti na področju obnove in elektrifikacije železniške proge na relaciji Pragersko - Hodoš, za kar so pridobili tudi sredstva Evropske unije, je še omenil Božič.

Gospodarski minister Andrej Vizjak je pomurskim gospodarstvenikom zagotovil, da se bo ministrstvo za gospodarstvo v okviru danih možnosti s konkretnimi ukrepi prizadevalo prispevati k razvoju Pomurja. Projekti, ki imajo podlago v letošnjem proračunu, so že prvi takšen korak, je dejal na srečanju z gospodarstveniki. "Razkorak med razpoložljivimi proračunskimi sredstvi in razvojnimi ambicijami pomurskega gospodarstva je sicer velik, vendar ga je moč premostiti," je menil.

Vizjak je sicer obiskal podjetji Mura in Nafta Lendava, srečal pa se je tudi s predstavniki nemškega koncerna Eon Energie, enega največjih evropskih energetskih koncernov. Predstavniki Eona so izrazili veliko pripravljenost za naložbe v Sloveniji, da bi tako prispeval k liberalizaciji trga električne energije in k nadaljnjem razvoju elektropodjetij v Sloveniji. Minister jim je predstavil prednostne smernice energetske politike vlade, ki vključujejo nadaljnjo liberalizacijo energetskih trgov ter zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo.

Minister za pravosodje Lovro Šturm se je v okviru vladnega obiska v Prekmurju srečal s predsednikom Okrajnega sodišča v Lendavi Francem Granfolom, ki ga je seznanil s prostorsko problematiko sodišča. Granfol je ministru predstavil tudi postopek reševanja problematike sodnih zaostankov. Šturm se je nato v Murski Soboti sestal s predsednico okrožnega sodišča Marijo Močan Rošker, predsednico okrajnega sodišča Darinko Pušenjak in vodjo delovnega sodišča Emilom Vučkičem. Sestanek je bil namenjen predvsem seznanitvi s prostorsko problematiko sodišč in vprašanjem učinkovitega reševanja sodnih zaostankov.

Kot predsednik vladne komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti pa je Šturm z Janšo obiskal tudi katoliško, evangeličansko in binkoštno versko skupnost. Srečanju z evangeličansko versko skupnostjo je sledil obisk katoliške župnije v Bogojini, nato pa se je minister Šturm srečal tudi s predstavniki Binkoštne cerkve in se seznanil še z odprtimi vprašanji te verske skupnosti. Kot predsednik vladne medresorske komisije za reševanje odprtih vprašanj povojne škode se je minister sicer srečal tudi s predstavniki civilnega združenja materialnih oškodovancev druge svetovne vojne, ki so ga seznanili z odprtimi vprašanji na tem področju.

Zunanji minister Dimitrij Rupel pa se je v okviru obiska v Lendavi sestal s predstavniki madžarske narodne skupnosti, potem pa se je na Hotizi srečal še s predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti, ki so ga seznanili z razmerami ob meji s Hrvaško. Po pogovoru si je Rupel ogledal še stanje na terenu in se napotil v okolico novega maloobmejnega prehoda Hotiza - Sveti Martin na Muri, ki bo uradno odprt v ponedeljek.

Rupel je po ogledu povedal, da gre na območju Hotize za znano problematiko, ki pa je žal ne morejo rešiti niti on niti Hotižani, pač pa se je o rešitvah potrebno pogajati. "Rešitev se je sicer kazala v sporazumu Drnovšek - Račan, vendar očitno čaka na boljše čase," je dejal in hkrati izrazil upanje, da bi lahko za probleme, ki so za ljudi ob meji zelo pomembni, našli neposredne dogovore. "Kot sem spoznal iz pogovora, vidim te probleme kot resne, zato jim je potrebno nameniti vso pozornost. O tem bom poročal na seji vlade in poskušali bomo storiti vse, kar bo mogoče, ne da bi ob tem komu napovedali vojno," je še povedal Rupel.