Najprej je končal srednjo zdravstveno šolo in se že med šolanjem za fizioterapevta v Ljubljani in na Vojnomedicinski akademiji v Beogradu spoznaval in sodeloval s številnimi znamenitimi ljudmi. Sam o tem delu ne govori veliko, končno pa le prizna, da je imel pogodbo, po kateri so ga snemalne ekipe Screeen Pictures Production zmeraj poklicale, ko so se mudile v Sredozemlju. Masiral in spoznal je tudi Lizo Minelli, Franka Sinatro in druge legende filmskega sveta.

Lepotičke in nogometaši pod brisačo

Med študijem in bivanjem v Beogradu je masiral in bil fizioterapevt v Nogometnem klubu Partizan. Ker nanese beseda na baletke in glasbeno zasedbo, ki jo je poznal v Mariboru in Ljubljani, pove, da mu je bilo ljubše masirati baletke. "Pa ne zaradi njihovih nog. One so garale in bile obremenjene vsaj 80 odstotkov bolj kot slovenski nogometaši. Pa tudi člani orkestra so zanimive stranke, saj se pri njih razvijajo posebne bolečine, kot so pianistov sindrom (drevenenje prstov), drža fagotista in trobentača. Vsi ti so seveda še kako potrebovali strokovno masažo, da so lahko dobro opravljali svoje delo."

Franc je po delu s slovenskimi smučarskimi reprezentantkami pristal kot maser v Nogometnem klubu Mura in se ustalil z življenjsko družico Nino Vratarič v Polani pri Murski Soboti.

Leta 1998, pred začetkom nove tekmovalne sezone, so vsem nogometašem naročili opraviti zdravniški pregled in oddati kri v analizo. "Trije niso prišli do laboratorija. Dva sta prišla naknadno, za tretjega pa, ki ga ni bilo na spregled, in da zaradi njegove lahkomiselnosti ne bi bilo težav pri že plačanih zdravniških storitvah, sem dal kri sam. In ena od narejenih analiz je pokazala katastrofalno krvno sliko, tista, za katero sem dal kri jaz!"

Dotlej povsem zdrav moški, stalni spremljevalec moštva, je po dodatnih preiskavah ugotovil, da ima raka, zelo neprijazno limfno obliko. "Pri akutnih stanjih ni čakalne dobe. Praktično takoj sem moral na operacijo na onkološki inštitut. O delu tamkajšnjih zdravnikov imam visoko mnenje. Žal pa smo skupaj ugotavljali, da v našem zdravstvu primanjkuje ljudi, ki bi pomagali pri oteklinah, ki nastajajo po onkoloških operacijah. Drenaža s cevko je le nekajdnevna rešitev, bolnik zateka še dolgo časa potem. Četudi bi to znal opraviti fizioterapevt z dodatnim šolanjem, je kaj takega za naše zdravstvo prepotratno in raje hkrati priklopijo pet bolnikov na električne aparate, kot da bi se vsakemu od njih posvetili ročno za dvajset minut. Mehanske in elektromasaže pri tem pomagajo do 30-odstotno, ročna pa tudi do 90-odstotno odpravi zatekline in onemogoči nastanek trajnih edemov. Bolnice se morajo po odstranitvi dojke zaradi posledic trajnega edema velikokrat upokojiti, zaradi dejanske zmanjšane gibljivosti roke težko delajo in trajne otekline jih motijo tudi pri socialnih stikih ter jih vodijo v odmik od družbe." Ko se noga "napihne"

"Takoj po operaciji sem pričel zatekati, rana je mezela in meni je leva noga tako zelo otekla, da nisem mogel čevlja niti natakniti na nogo. Vse bolj otečen je postajal tudi trebuh. Bezgavke so mi vzeli, limfna tekočina pa si je iskala nove poti, in ker se ni imela kam odložiti, je to nujno vodilo v otekline. Sam sem pričel skoraj intuitivno z masažo lastnega telesa utirati pot limfni tekočini v preostale limfne kanale. Kar čutil sem pod prsti njeno premikanje. Potem sem se vrgel v strokovno literaturo in vse to je skoraj nujno vodilo v moje novo strokovno izobraževanje v Avstriji takoj, ko sem zbral dovolj moči po kemoterapijah. Pred kratkim sem uspešno licenciral tudi svoje obvladovanje metode touch pro v nizozemskem inštitutu." S slednjo lahko zelo učinkovito pomaga pri fibromialgiji.

"Uspešnost klasične masaže izvira prav iz dejstva, da gre pri teh prijemih v 40 odstotkih za limfno drenažo. Tako smo zmeraj pomagali razstrupljati telo po naporih, hudih stresih. Človek se je že med masažo odlično počutil in si hitro opomogel za nove izzive. Usmerjena ročna limfna drenaža je še posebej uporabna pri mastektomiji dojke, vendar tudi pri nerakavih operacijah zlasti v trebušni votlini in okončinah. Gre za to, da z ročno limfno drenažo obnovimo limfne poti oziroma naučimo limfo potovati do nepoškodovanih. Pri operacijah odstranijo bezgavke, limfne mešičke, zato limfa nima prostora za odlaganje in zato pogosto otekajo zlasti okončine. Če limfa dalj časa zastaja v roki ali nogi, se materialne sestavine limfe strdijo, to so odpadni deli presnove, strupene snovi, ki nastanejo pri presnovi. Za telo so najbolj škodljivi prav v času njegove oslabljenosti in obnove." Slovenke si ne vzamejo dovolj časa zase

"Avstrijke, Švicarke, Nizozemke in Finke si vzamejo čas za ročno limfno drenažo enkrat na teden, kot si ga ženske drugod za frizerja. Ročna limfna drenaža je tudi pri nas že poznana, zlasti del za kozmetične namene. Z limfno drenažo namreč zelo uspešno preprečujejo in zmanjšujejo nastanek celulita in obrazne zabuhlosti, odpravljajo težave s kožo, znake staranja. Čisto iskreno lahko povem, da bi tudi brez raznih pomad samo delovanje ročne limfne drenaže zmanjšalo gube, a mastni in dišeči dodatki postopek naredijo bolj drag in donosen. Po različnih cenikih in tudi na medmrežju ugotavljam, da se cene ročne limfne drenaže gibljejo od 3500 do 4600 tolarjev za 20-minutno obdelavo. Sam sem za znižanje cen na okoli 10 evrov, da bi bila dostopna vsem, ki jo resnično potrebujejo. Dogovarjal sem se, da bi pri gospodarski zbornici podobno kot refleksoterapevti ustanovili združenje za limfnodrenažne terapevte. Prav bi bilo, da bi to medicinsko priznano dejavnost opravljali resnično usposobljeni ljudje in določili pravila ter cene. Tudi sam sem bil po operaciji raka v zdravilišču, a lahko iz lastnih izkušenj povem, da so zdravniki ročno limfno drenažo sicer toplo priporočali, saj poznajo njen učinek, vendar ni dovolj izvajalcev! Potem ti v zdravilišču ponujajo 90 odstotkov programov, ki ne pomagajo tvojim težavam, ampak so le mašilo za opravičilo cene. Že naslednji dan po operaciji bi bile potrebne limfne drenaže in izločanje nesnage po kemoterapiji in obsevanjih. Ko rezi še niso povsem zaceljeni, si mezgovina oziroma limfa z nekaj spodbude lažje najde pot do nepoškodovanih limfnih poti. Dva do tri tedne po onkološki operaciji bi bilo po ugodnih izkušnjah iz tujine limfno drenažo tudi pri nas potrebno opravljati dvakrat na dan, zlasti pri ženskah z odstranjenimi dojkami pa bi bila za preprečitev trajnega edema smiselna tudi v nadaljevanju dva- do trikrat na mesec po 20 minut. Podobne so tudi izkušnje z odpravljanjem posledic pri nerakavih operacijah rodil in črevesja. Zatekati začnejo zlasti noge, najbolj leva. Vsebina edema je neprehranjena s kisikom. Pri operacijah dojke gre za edem roke, ki postane mehanično in fiziološko prizadeta pa tudi estetsko ni prijetna. Sklepi in mišice namreč otrdijo. Večina žensk, ki se invalidsko upokoji po mastektomiji, gre za prizadetost gibanja zgornje ekstremitete. Zdravniki na onkologiji v Ljubljani, kolikor vem, za drenažo skrbijo z aparati. Problem nastane, ko bolnik pride iz bolnišnice in ko ni več prave skrbi za ta njegov problem. Ročno limfno drenažo naj uporabljajo le strokovnjaki, diplomirani fizioterapevti z dodatnimi podiplomskimi specialističnimi znanji. Ta deluje tudi analgetično, protibolečinsko, pomirjujoče, saj se izlužijo encimi in hormoni pomirjanja, pri zdravih ljudeh preventivne terapije preprečijo pokanje kapilar in nastanek varic in, kot rečeno, ugodno učinkuje proti procesu staranja.

Ima pa tudi kontraindikacije, ko je ne smejo uporabiti: srčna in akutna onkološka obolenja, odprte okužene rane, huda imunska obolenja, virusna obolenja kože in vsa obolenja, ki se širijo po telesu s pomočjo limf."

Jajca proti raku?

Franc Jančar je po spoznanju, da je zbolel, resno razmislil o svojem telesu in tudi o prehranjevalnih navadah. "Odstranil sem nezdravo razmišljanje in življenje. Ne strinjam pa se s tistimi, ki v hipu, ko izvedo, da imajo raka, preklopijo na strogo vegetarijanstvo, saj telo, ki se zdravi, za svojo rehabilitacijo nujno potrebuje tudi proteine. Ljudje s podobno izkušnjo so mi svetovali jajca. ,A če naj bodo jajca res zdrava,’ sem si rekel, ’moram poskrbeti, da bodo zdrave in brez stresa tudi kokoši, ki mi jih bodo nesle.’ Z družico Nino Vratarič sva v Polani pri Murski Soboti prva v Sloveniji pričela s prirejo ekoloških jajc nesnic s paše. Nisva jih silila v kletke, ampak je vsaka imela na voljo vsaj deset kvadratnih metrov na pašniku z 18 vrstami trave. Začela sva z nekaj kokošmi, potem sva jih imela dvesto, danes jih je tisoč in kupci v ljubljanskem Maximarketu in Mesnem centru v Murski Soboti jih v želji po zdravem življenju razgrabljajo."