JURI: "PRIZNAM SVOJO NAIVNOST"
Pisanje Novic ima po mnenju Aurelia Jurija dve dimenziji. Po eni strani, pravi, gre za oceno njegovega ravnanja, ki je lahko za koga tudi sporno. "Priznam svojo naivnost in nepremišljenost, zaradi katerih sem nasedel tej zgodbi. Prav tako pa to pisanje vsem nam, javnim delavcem in slovenskemu novinarstvu, postavlja najresnejše vprašanje: do kod je, tudi ko gre za javno osebo, dopusten poseg v njegovo najbolj intimno sfero, ki z nalogami, ki jih opravlja, nima nobene povezave. Ne glede na to se vsakomur, ki se na kakršenkoli način zaradi mojega ravnanja čuti prizadetega, opravičujem."
Juri sicer dvomi, da gre pri zadevi za politično ozadje, je pa včeraj kar nekaj naših sogovornikov iz poslanskih vrst poudarilo tako dejstvo, da je bil Juri eden najbolj vztrajnih nasprotnikov vstopa ZLSD v sedanjo vladno koalicijo, kot tudi to, da je bil pred dnevi evidentiran za kandidata za predsednika stranke. Ali bodo v stranki razpravljali o zadevi Juri, nam glavni tajnik in poslanec ZLSD Dušan Kumer včeraj ni vedel povedati. Sam pa meni, da gre za osebno stvar in da za svojo javno podobo skrbi Juri sam. Na vprašanje, ali je politik, ki doživi takšno medijsko razgaljenje, politično mrtev, je Kumer odgovoril, da zaradi objave članka še ne. Politični atentat nanj je mogoč kasneje, če se bo zgodba obnavljala. Se pa Kumer ob tem sprašuje, zakaj se v medijih ne pojavljajo tudi tovrstne zgodbe o desnih politikih. "Če desni politik zapusti družino, se to sploh ne omenja," je poudaril in dodal, da je morda razlog za to strah ali pa dejstvo, da so desni volilci manj prizanesljivi. Nasprotno pa vodja poslanske skupine SDS Mirko Zamernik meni, da pri ocenjevanju ravnanja politikov ne igra pomembne vloge to, iz katere stranke je politik. "Gre za zgodbo, ki ne koristi nobenemu politiku in nobeni stranki," je prepričan.DO KOD SEGA JAVNI INTERES?
Mnenja pravnikov so različna. Odvetnik Stojan Zdolšek ocenjuje, da pri pisanju o Juriju ne gre za takšen poseg v osebnostno sfero, da članka ne bi smeli objaviti. Juri je namreč javna oseba, politik, časopis pa razkriva, da je njegovo življenje v resnici drugačno, kot se sam prikazuje v javnosti. Prav tako mu v članku očitajo, da troši davkoplačevalski denar (uporaba službenega računalnika in mobitela) za svoje seksualno življenje in da to počne v službenem času. In te informacije so za volilce - tako Zdolšek - pomembne. "Ko gre za varovanje najgloblje človekove intime, se je v teoriji in praksi sodišč, tudi slovenskih, uveljavilo pravilo, da o zadevah, ki sodijo v najožji krog zasebnosti - v "spalnico in kopalnico" - ni dovoljeno pisati. Prav tako ni dovoljeno objavljati slik golega telesa. Možne so izjeme, toda v tem primeru je treba zelo jasno utemeljiti javni interes. V primeru Juri bi denimo morali dokazati, da je njegovo početje v izrazitem nasprotju z njegovimi političnimi stališči ali ravnanjem," ugotavlja strokovnjak za medijsko pravo in svetovalec pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja Jurij Žurej . Na vprašanje, ali imajo davkoplačevalci pravico vedeti, za kaj poslanec uporablja službeni mobitel in računalnik (kar je tudi razkril prispevek), dr. Žurej odgovarja pritrdilno. "Toda to še ne pomeni," pojasnjuje, "da lahko medij razkrije vsebino poslančevih zasebnih komunikacij". Pravno gledano je po Žurejevem mnenju sporno tudi to, da novinarji zgodbe niso le odkrili, temveč so pri njej sodelovali in se med drugim z lažnim predstavljanjem dokopali do poslančevih zasebnih pogovorov. "Najhuje pri tem je, da so v zgodbo vključili intimne podrobnosti, ki zadevajo sina in ženo, za to pa zagotovo ni javnega interesa."REPOVŽ: RAZLOGA ZA OBJAVO NE NAJDEM
Tudi za Gregorja Repovža , Delovega novinarja in predsednika Društva novinarjev Slovenije, je temeljno vprašanje, ali obstaja razlog, s katerim je mogoče utemeljiti tovrsten poseg v zasebnost. "Razumem in sprejemam rumeni tisk, vendar pa mora biti vsak tovrstni poseg v zasebnost, pa naj bo oseba še tako javna in znana, utemeljen na javnem interesu, tega pa ne moremo istovetiti s preprosto radovednostjo ali zanimivostjo neke informacije iz zasebnega življenja. Sam razloga za objavo v članku ne najdem."
Vili Einspiler , Delov novinar in predsednik častnega razsodišča novinarjev, meni nekoliko drugače. Po njegovem mnenju Slovenskim novicam ni mogoče očitati, da so ravnale v nasprotju s profesionalnimi oziroma etičnimi normami. To utemeljuje takole: "Splošne etične norme Kodeksa novinarjev Slovenije določajo, da mora novinar spoštovati pravico posameznika do zasebnosti in se izogibati senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. V primeru poslanca in nekdanjega župana je poseg v njegovo zasebnost dovoljen, ker za to obstaja javni interes. Kodeks tudi določa, da je pri poročanju o javnih osebnostih pravica javnosti do obveščenosti širša, Slovenija pa je tolerantna in demokratična družba, v kateri je o politikih in njihovem ravnanju mogoča najširša razprava. Poslanec Juri mora vzeti v zakup, da ljudje od njega pričakujejo, da bo spoštoval tudi splošno veljavne moralne norme. V časniku, ki je objavil njegovo svingersko zgodbo, so spoštovali normo resničnosti in preverili dejstva," pravi Einspiler. Kljub temu meni, da so s to zgodbo, "čeprav si jo je Aurelio Juri zakuhal sam", prizadeli tudi nedolžne ljudi in z objavo "bržčas" naredili več škode kot koristi. Sandra Bašič Hrvatin <%I> <%I> : V omenjenem prispevku vidim samo neodgovorno, po dobičku hlepeče razgaljanje zasebnosti, ki je svobodo tiska in svobodo izražanja spremenilo v nekaj, kar se dobro prodaja. V medijskem svetu, kjer ima svoboda tiska tržno vrednost, ima določeno vrednost najbrž tudi pravica do zasebnosti. Naslednji korak je, da prizadeti posamezniki ocenijo tržno vrednost svoje zasebnosti in jo izterjajo na sodišču. Foto: Luka Cjuha
