POMANJKANJE RDEČIH KRVNIČK

Anemija ali slabokrvnost je pomanjkanje rdečih krvničk ob znižani koncentraciji hemoglobina v krvi, ki je pomemben za prenos kisika do telesnih celic. Posledica je njihova slaba oskrba s kisikom, kar navadno povzroči utrujenost. Rdeče krvničke (eritrociti) nastajajo v kostnem mozgu. Do znižanja njihovega števila v krvi pride zaradi zmanjšane tvorbe v kostnem mozgu ali povečanega razkroja. Življenjska doba eritrocitov v krvi znaša približno štiri mesece. Za njihovo tvorbo poleg drugih snovi telo potrebuje železo, vitamin B12 in folno kislino. Pomanjkanje katere koli izmed teh snovi vodi v slabokrvnost. V normalnih razmerah znaša izguba železa, ki jo je treba nadomestiti s hrano, samo 0,5 do 2 mg na dan. Železo prehaja v krvni obtok s pomočjo posebne beljakovine apoferina - s tem mehanizmom se telo brani pred poplavo z železom, če ga je preveč v zaužitih železovih pripravkih.

Pomanjkanje železa se pojavi ob veliki izgubi krvi pa tudi pri zmanjšanem delovanju želodčne sluznice. Zaradi enostranske mlečne prehrane se pogosteje pojavlja pri dojenčkih zalivančkih, pri ženskah pa jo lahko povzročijo močne menstrualne krvavitve. Prva znamenja anemije so slabost, utrujenost, bledost, omedlevica in razbijanje srca že ob najmanjših telesnih naporih. Pri diagnosticirani anemiji je torej treba poskrbeti za to, da organizem dobi dovolj železa in ga tudi vsrka. Nekateri pripravki z železom imajo dodan tudi C vitamin, ki varuje zaužito železo pred oksidacijo. Ker črevo železovih pripravkov ne vsrka popolnoma, ti obarvajo blato črno.

VITAMIN B12

Posebno huda oblika anemije je perniciozna anemija, ki se razvije zaradi kroničnega pomanjkanja vitamina B12. Zaradi zaviranega zorenja eritrocitov preplavljajo kri nezrele, bolezensko spremenjene rdeče krvničke, ki živijo le kratek čas. Poleg znamenj slabokrvnosti, kot so bledica, utrujenost, vrtoglavica, pride pri pomanjkanju vitamina B12 še do mravljinčenja ali celo do ohromitve udov, bolezen pa se kaže tudi v spremembah, predvsem odmiranju (atrofiji) želodčne in črevesne sluznice. Koža bolnikov ima slamnato rumeno barvo, sluznica jezika pa postaja vse bolj gladka in malinasto rdeča. Ker gre za trajno okvaro, morajo bolniki do konca življenja prejemati injekcije vitamina B12.

FOLNA KISLINA

Slabokrvnost lahko povzroči tudi pomanjkanje folne kisline, v vodi topnega vitamina, potrebnega za oblikovanje celičnih jeder. Največ ga je v zelenih listih in kvasu, na dan pa potrebujemo le tisočinko grama. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja folne kisline se pogosto pojavi med nosečnostjo, ko se zaradi razvoja zarodka in hitre rasti ploda močno povečajo potrebe organizma po železu in vitaminih. Koncentracija hemoglobina v krvi je najnižja med 25. in 30. tednom nosečnosti. Pomanjkanje folne kisline lahko v zgodnjem obdobju nosečnosti privede do hude telesne ali duševne prizadetosti otroka (spina bifida). Zdravniki zato že rutinsko priporočajo uživanje folne kisline, predvsem prvih 12 tednov nosečnosti. Na voljo je v lekarnah brez recepta v obliki tablet.

Folna kislina deluje pri celični presnovi podobno kot vitamin B12, tako da lahko njeno uživanje v pripravkih prikrije krvno sliko pogubne perniciozne anemije. Zato tudi tukaj ne bo odveč nasvet, da čeprav upravičeno sumimo, da smo slabokrvni, ne jemljimo multivitaminskih pripravkov vsepovprek!

Pet gramov železa

V telesu zdravega odraslega človeka je štiri do pet gramov železa. Od tega sta približno dve tretjini vezani na hemoglobin. Četrtino ali petino železa najdemo v posebnih celičnih skladiščih železa, na primer v jetrih. Ostanek je v mioglobinu, encimskih sestavih in krvni plazmi. Železo v telesu ne nastaja, zato je organizem v celoti odvisen od vnosa s hrano. Veliko železa vsebuje rdeče meso, pa tudi druga hrana živalskega izvora (jetra, ribe, ostrige, raca). Železo najdemo tudi v rumenjakih, temno zeleni listnati zelenjavi, oreških, neoluščenih žitih in suhem sadju (marelice, datlji). Prehod železa iz prebavil v kri znatno pospeši vitamin C, zato ga je priporočljivo nekaj zaužiti prav ob vsakem obroku (sadje in sadni sokovi, zelenjava, dodatki prehrani; ta modrost je skrita tudi v klasični kombinaciji slovenske jedi - krvavici s kislim zeljem).