Udeleženci srečanja - prišlo je nekaj več kot 20 duhovnikov, ki svoje poslanstvo opravljajo samo ali tudi v bolnišnicah - so dobro voljo bolnišnic ilustrirali s primeri, ki kažejo, da so v vsakodnevni praksi vrata bolnišnic duhovnikom široko odprta. Murskosoboški duhovnik Martin Horvat je denimo povedal, da so v tamkajšnji bolnišnici duhovnikom za pomoč določili dve medicinski sestri. Prva skrbi za komunikacijo z evangeličanskimi in katoliškimi duhovniki ter ureja vse potrebno za nemoteno izvajanje pastoralne dejavnosti; pred božičem in veliko nočjo na primer poskrbi, da bolnike, ki to želijo, duhovniki tudi spovedo. Druga skupaj z ekipo snažilk skrbi za čiščenje in okrasitev bolniške kapele. Ormoški duhovnik Tone Košar se je pohvalil, da mu je vodstvo bolnišnice Ormož zaupalo tudi ključ, da lahko prihaja v bolnišnico ob vseh urah. V ormoškem domu za ostarele (ti domovi, kjer je duhovna oskrba enako neurejena kot v bolnišnicah, sicer ne sodijo v okvir bolnišnične pastorale) pa ravnatelj doma duhovnika za njegovo delo tudi nagradi. Miro Šlibar je povedal, da so medicinske sestre naklonjene delu duhovnikov, saj, kot pravi, spoznavajo, da ni mogoče zdraviti samo telesa.

Dobra volja bolnišnic in domov pa ne zadošča, so poudarili duhovniki, pričakujejo tudi politično voljo za formalnopravno ureditev tega vprašanja. V vsaki škofiji bi morali v vsaki večji bolnišnici imeti bolniškega kaplana oziroma kurata, ki bi ga za njegovo delo država tudi primerno nagradila. Prav bi bilo, da bi imeli tudi slovenski bolniki možnost, da se za obisk duhovnika odločijo že ob prihodu v bolnišnico, in to, če želijo, označijo v posebnih prijavnicah. Ta in druga vprašanja bi seveda dorekli v dialogu z državo. Kot je povedal Miro Šlibar, so v Cerkvi optimistični, saj je minister za zdravje Andrej Bručan že izrazil željo po tesnejših stikih s pristojnimi za to področje v Cerkvi.

Površnost ministrstva za zdravje

Jože Štupnikar je v imenu odbora za pastoralo, ki deluje v okviru Slovenske škofovske konference, spomnil, da je že leta 2003 škof Stres na takratnega ministra Kebra naslovil vlogo za ovrednotenje pastoralnega dela v bolnišnicah. "Žal je ministrstvo vlogo obravnavalo zelo površno in jo zavrnilo z argumentom, da plačilo za versko dejavnost iz obveznega zavarovanja ni možno ter da je pri tem treba obravnavati vse verske skupnosti enako." Štupnikar je tudi opozoril, da je predsednik vlade že v svojem prvem nastopnem intervjuju na televiziji dejal, da je treba skleniti poseben sporazum med Cerkvijo in državo o ureditvi tega vprašanja. "Evropske države - v njih en duhovnik skrbi za 150 do 300 bolnikov - imajo versko oskrbo v bolnišnicah urejeno s sporazumi," je dodal Štupnikar, ki skupaj z Mirom Šlibarjem skrbi za okoli 2000 bolnikov Kliničnega centra in onkologije. Na vprašanje, kako nameravajo v Cerkvi ob pomanjkanju duhovnikov doseči ta standard, je Šlibar odgovoril, da si bodo pomagali z duhovnimi asistenti - diakoni in prostovoljci, "ki pa svojega dela ne bodo mogli opravljati brezplačno".