DA BI ČIM DLJE OBDRŽALI ZOBE

Šolo za ustnega higienika smo lani po zaslugi dr. Skaleriča vendarle vpeljali tudi pri nas: 18 študentov bo dvoletni študij končalo naslednje leto. "Ustni higienik bo sodelavec zobozdravnika in se bo trudil, da bi ljudje čim dlje obdržali svoje zobe. Učil nas bo, kako pravilno skrbimo za ustno higieno, pokazal pripomočke, s katerimi čistimo zobe. Naučil nas bo pravilnega čiščenja zob, zalil fisure, fluoriral z želeji in različnimi premazi, kar prepreči zobno gnilobo, in odstranil mehke in trde zobne obloge," je delo higienika opisal prof. dr. Skalerič. Zobozdravniki za nekatere teh preventivnih dejavnosti največkrat nimajo časa in so usmerjeni predvsem v kurativno delo in skrb za že obolele zobe, obzobna tkiva in obolelo ustno votlino.

Raziskave so pokazale, da ima več kot 90 odstotkov slovenskega prebivalstva vnetja obzobnih tkiv. Na Centru za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike sprejmejo skoraj 1500 tovrstnih pacientov na leto. "V večini primerov paciente k nam napotijo prepozno in večkrat lahko ugotovimo, da jim ne moremo pomagati drugače kot z zahtevnim parodontalnim kirurškim posegom. Zato je pomembno, da ob podobnih težavah čimprej poiščemo pomoč," opozarja prof. dr. Skalerič.

KRVAVITE IZ DLESNI?

Prvi znak vnetja obzobnih tkiv je krvavitev iz dlesni. "Ljudje se obnašamo zelo čudno. Če zjutraj opazimo v blatu ali urinu kri, postanemo panični. Če izkašljamo kri, smo prepričani, da je nekaj narobe. Iz dlesni pa krvavimo mesece in leta, a mislimo, da je to normalno," pravi stomatolog. Bolezen pa medtem največkrat vztrajno napreduje, in ker v začetnih fazah ne daje nobene simptomatike, se težave niti ne zavedamo. Zato sogovornik priporoča, da opozorite svojega zobozdravnika, če vam dlesni pri čiščenju zob krvavijo.

Na Stomatološki kliniki so razvili metodo, s katero lahko ocenijo, kako velika je parodontalna rana. Ugotovili so, da nekdo, ki ima pet milimetrov globoke obzobne žepke, živi s krvavečo rano, veliko 40 kvadratnih centimetrov. Ta rana se vsak dan okuži z milijoni mikroorganizmov, ki jih ob žvečenju ali čiščenju zob vbrizgamo naravnost v kri. To lahko vodi do poslabšanja nekaterih pomembnih sistemskih bolezni pacientov - ateroskleroze, kronične obstruktivne pljučne bolezni, sladkorne bolezni - in prezgodnjega rojstva otrok.

POSLABŠA DRUGE BOLEZNI

"Med najpomembnejše dejavnike tveganja za vnetja obzobnih tkiv spada kajenje, pa tudi stres in sladkorna bolezen. Prav zato si prizadevam, da bi imeli sladkorni bolniki prednost pri zobozdravstvenem zdravljenju. Študije so namreč pokazale, da s tem, ko pozdravimo ustno votlino, izboljšamo metabolno stanje sladkorne bolezni in se bodo resnejši zapleti bolezni pri bolniku razvili kasneje," razlaga prof. dr. Skalerič. Parodontalna bolezen vpliva tudi na pojav drugih zdravstvenih zapletov. Oboleli ima dvakrat večjo verjetnost za srčni infarkt in trikrat večjo možnost za možgansko kap. Pri nosečnici pa je verjetnost, da bo otroka prezgodaj rodila, kar sedemkrat večja.

Stomatologija postaja vse pomembnejši del sistemskega zdravja ljudi. Veliko bolezni je namreč mogoče omiliti, če izboljšamo higieno ustne votline. Skalerič pojasnjuje, da se bo stomatologija v prihodnje vedno bolj ukvarjala s problemi ustnih bolezni in boleznimi sluznice. Teh je čez 500, med najpogostejše pa poleg parodontalne bolezni spadajo boleč in pekoč jezik ali pekoča usta, afte, lichen planus in kandidijaza. V ustni votlini se pojavlja tudi rak, ki ima zelo slabo prognozo, saj preživi le okrog 15 odstotkov obolelih. "Ker je rak v ustih ena najslabših lokacij, mora biti zobozdravnik pozoren, da ne prezre začetnih znakov bolezni, za katere se šteje vsaka ranica ali zatrdlina, ki ne izgine v dveh do treh tednih," opozarja zobozdravnik.