Ker sta bila brata enojajčna dvojčka, se je njuno tkivo ujemalo v vseh značilnostih in Richardov imunski sistem Ronaldove ledvice ni prepoznal kot tujka. Zato je tudi ni zavrnil. Operacija je uspela, ledvica je delovala. Richard se je kasneje poročil s svojo sobno medicinsko sestro, s katero sta imela dve hčeri. Umrl je osem let po operaciji, in sicer zaradi srčnega infarkta. Joseph Murray je kasneje izvedel še več presaditev ledvic med enojajčnimi dvojčki, leta 1990 pa je za svoje izjemno delo pri presaditvah celic in organov prejel Nobelovo nagrado. Julija letos sta bila 72-letni Ronald Herrich in 85-letni Joseph E. Murray posebna gosta na športnih igrah transplantiranih bolnikov v ZDA.

Presaditev je bila prelomni dogodek v razvoju transplantacijske dejavnosti. Zdravniki so si že dolgo prizadevali presaditi kak organ ali tkivo. Najprej jim je uspelo presaditi kožo in očesno roženico, s čimer so ljudem povrnili vid, presaditev kompleksnejših organov pa je povzročala težave. Prve presaditve ledvic so opravili v začetku 50. let pri ledvičnih bolnikih, ki bi drugače umrli, vendar so se tudi presaditve končale s smrtjo bolnikov. Največja težava pri presaditvah organov je imunski sistem telesa bolnika, ki lahko zavrne vsajeni organ. Po dosežku dr. Murraya so se znanstveniki začeli spraševati, kako ukaniti telo, da zdravega organa ne bi zavrnilo, s čimer bi bile presaditve organov mogoče tudi med nesorodnimi ljudmi.

Sprva so poskušali z ionizirajočim sevanjem. Z žarki X so agresivno obsevali telo bolnika, vendar je veliko bolnikov umrlo zaradi sevanja.

Naslednja prelomna dogodka sta bila odkritje imunosupresivnih zdravil in tipizacija tkiv. Leta 1959 sta dva bostonska zdravnika odkrila, da nekatera zdravila imunski sistem enako učinkovito zatrejo kot obsevanje, vendar brez stranskih učinkov žarkov X. Eno takih zdravil je bilo imuran, ki so ga sicer uporabljali pri zdravljenju levkemije. Že naslednje leto so odkrili tudi postopek tipizacije tkiva. Ta je podoben tipizaciji krvi, le da je veliko bolj kompleksen, saj je tipov tkiv veliko. Leta 1962 so pri presaditvi ledvice prvič uporabili kombinacijo tipizacije tkiv (bolniku lahko presadijo le tkivno skladno ledvico) in z zdravili (v glavnem steroidi) doseženega zmanjšanja imunskega odziva telesa bolnika. V letih od 1954 do 1973 so ledvico presadili že skoraj 10.000 bolnikom. "Še vedno živijo ljudje, ki jim presajena ledvica deluje že več kot 40 let," je ob okroglem jubileju povedala Catherine Paykine, direktorica transplantacijskega programa pri Nacionalni ledvični fundaciji v ZDA.

Naslednji mejnik pri razvoju transplantacijske dejavnosti je bilo odkritje učinkovitejšega imunosupresivnega zdravila ciklosporina. V kombinaciji s steroidi in drugimi zdravili je dal tako dobre rezultate, da je ameriška zvezna administracija za hrano in zdravila (FDA) leta 1983 dovolila uporabo ciklosporina pri vseh transplantiranih bolnikih. Tako je uporaba ciklosporina odprla vrata tudi presaditvam drugih organov in tkiv, na primer jeter, pljuč, trebušne slinavke, kostnega mozga, roženice in kože.

Danes na svetu s presajenim organom živi skoraj pol milijona ljudi. Vsako leto presadijo katerega od organov 70.000 bolnikom, 70 odstotkov med njimi pa je ledvičnih bolnikov. Če je danes na voljo že več vrst imunosupresivnih zdravil, pa postaja vedno večja težava pomanjkanje organov in tkiv, primernih za presaditev, saj z naraščanjem možnosti zdravljenja hitro narašča tudi število bolnikov, ki bi jim presaditev lahko rešila življenje ali bistveno izboljšala njegovo kakovost.

Še enkrat podarjeno življenje

Potem ko so leta 1970 v Sloveniji presadili prvo ledvico, so doslej ta organ presadili 607 bolnikom. Trenutno se jih v Ambulanti za bolnike s presajeno ledvico v Kliničnem centru zdravi 414. Enaindvajsetim med njimi so ledvico presadili že drugič. Letos je do sredine decembra z novo ledvico zaživelo 54 dializnih bolnikov. To je po letu 2002, ko je bilo presajenih 55 bolnikov, drugi najboljši letni dosežek. Zadnja dva bolnika sta bila presajena v nedeljo, 12. decembra. "Upal sem, da bom presajen hitro, da bo šlo pa tako hitro, nisem pričakoval," je povedal 47-letni Ljubljančan Radislav Petrovič (na sliki prvi z desne). Zaradi kroničnega vnetja ledvic je aprila letos začel z dializnim zdravljenjem. V Centru za transplantacijo ledvic so potrebovali le dva meseca, da je Petrovič opravil vse preiskave, ki so potrebne, da bolnika uvrstijo na čakalno listo za presaditev. Na njej je v povprečju 120 bolnikov. Že čez dva meseca so ga poklicali na presaditev, vendar zaradi zdravstvenih zapletov poseg ni bil mogoč. Dva meseca pozneje so ga znova poklicali in transplantiran je bil pol leta po tistem, ko je začel z dializo. Ledvico je dobil prek izmenjave organov z Evrotransplantom, medtem ko je Alojziju Lovrenčaku, ki je bil transplantiran istega dne, ledvico podaril umrli slovenski darovalec. "Presrečen sem in zelo hvaležen. Vem, da se darovalcu ne morem več zahvaliti, zato pa bi se rad zahvalil vsaj njegovim svojcem. Ni denarja, ki bi poplačal tako darilo," je povedal Lovrenčak. Na ledvico je moral čakati dlje, dve leti in sedem mesecev, kolikor se je tudi zdravil z dializo. "Zdaj bo življenje spet normalno," se je veselil 59-letni Kranjčan, ki je bolnišnico zapustil že deveti dan po presaditvi.