Biennale je z umetnostno razstavo od leta 1895 in filmskim festivalom od leta 1932 ena najpomembnejših kulturnih manifestacij v svetu. Po skromnejših začetkih na arhitekturnem področju leta 1975 poteka od leta 1980 tudi bienalna mednarodna razstava arhitekture. Direktor bienala Kurt Foster je navdih za temo našel v Ovidovih Metamorfozah, delu, ki ga Slovenci še nimamo prevedenega v celoti. Bienale je bil posvečen miselnim spremembam, ki so zaznamovale tudi razvoj povojne arhitekture.

Slovenija se tradicionalno predstavlja v lastni galeriji "A+A", septembra letos je arhitekturni center DESSA predstavil spominski kompleks na otoku Rab arhitekta Edvarda Ravnikarja in z njim svetovno javnost opozoril na njegovo delo. "Predstavitev spominskega kompleksa na Rabu se zdi nemara nenavadna odločitev, zdaj, ko smo v Evropi, toda v resnici Ravnikarjeva in vsa dobra arhitektura ni časovno omejena," je pred bienalom povedal Hrausky in dodal, da mora biti arhitektura apolitična, kar Ravnikarjev skupinski kompleks vsekakor je, čeprav, tako Hrausky, so fašistični zločini italijanskega naroda v času zelo aktualnih fojb vsekakor pomenljivi.

Pripravljalci slovenske predstavitve v Benetkah so izhajali iz prepričanja, da z izjemo arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) slovenska arhitektura v Evropi ni znana. Odločili so se za prikaz manj znane arhitekturne dediščine, ki po kakovosti sodi v vrh evropske arhitekture - arhitekturo, ki kljubuje času in noče postati predmet dnevnega potrošništva. Bistveni cilj projekta je ponovna umestitev prof. Edvarda Ravnikarja (1907-1993) kot enega od velikih mojstrov arhitekture druge polovice 20. stoletja, so zapisali v izhodišče.

Edvard Ravnikar je avtor modernega središča Ljubljane, Kranja, urbanizma Nove Gorice, pa tudi spominskega pokopališča na jadranskem otoku Rabu, za katerega je uporabil zasnovo mediteranskega mesta s kopenskimi in morskimi vrati, glavno ulico (Dubrovniški Stradun) in trgom in jo pretvoril v mesto mrtvih. Grobovi so zasnovani kot urbano tkivo, ki dopolnjuje monumentalno strukturo. Čeprav je spominski kompleks nastal v dobi ateističnega socializma, ima vse elemente krščanske nekropole. Do njega nas pripelje "Via Sacra", središče označuje obelisk, kot nadomestek cerkvenega zvonika, zraven je kripta s sarkofagi in mozaikom. S to sintezo krščanskega in antičnega je Ravnikar kompleksu dal dimenzijo absolutnosti.

Za bienale je izšel katalog, ki ga je uredil Miha Dešman, oblikoval Miljenko Licul, besedila so prispevali William Curtis, Tomaž Krušec in Aleš Vodopivec.Razstava v Narodni galeriji je razširjena z originalnimi načrti, arhitektovo korespondenco in fotografijami. Odprla jo bo državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič.