V ozadju političnega nezadovoljstva in frustracij prevladujejo ekonomska, migracijska in varnostna vprašanja, negotovost povečuje politični strah, vodilna politična sredina EU pa nima pravih odgovorov. Zato vedno pogosteje sprejema politične ideje skrajne desnice kot lastno politično agendo. Migracijski pakt, militarizacija EU, zamejitev zelene transformacije so zgolj odzivi in prilagoditve vodilne evropske desnice na skrajno desne zahteve. Podnebni aktivisti govorijo o ogrožanju življenja ljudi in narave, nasprotniki migracij o izginjanju narodov in njihovih identitet, socialisti širijo ekonomski pesimizem zaradi zloma socialne države, etablirana politika vse bolj potiska EU v vojno proti Rusiji …

Pravih rešitev ni nikjer, polarizacija narašča in politiki svojo nemoč dokazujejo s ksenofobnim ščuvanjem (desnica) ali sterilnim prelaganjem odgovornosti (levica). Tu ni naključij zaradi njihove notorične nesposobnosti, gre bolj za politični projekt, kako ohraniti ali pa osvojiti oblast za vsako ceno. Nacionalisti in demagogi so na skrajnih robovih politične sredine, populizem cveti z desne in leve. Fašistoidnost teh političnih procesov postaja v EU vse bolj vidna in prepoznavna, nemoč v trgovinski vojni s Kitajsko in vojaški z Rusijo vse večja. Tako je v Franciji, kjer je slavila Le Penova, in tudi Nemčiji, kjer je AfD postala vodilna stranka na vzhodu države, Italija pa z Melonijevo pomeni stabilnost EU. Narobe svet, ki ga EU tudi z novim vodstvom ne bo razrešila. x Mladina