Prvo vprašanje glede stanja na upravnih enotah je postavil poslanec NSi Janez Žakelj. »Stanje na upravnih enotah je katastrofalno. Na UE Vrhnika je že ob 8. uri 15-metrska vrsta. Ljudje koristijo dopuste, da lahko opravijo svoje obveznosti,« je v uvodu povedal Žakelj. Od predsednika vlade je v nadaljevanju zahteval konkretne datume in ukrepe, s katerimi bo uresničil svoje predvolilne obljube, med katere sodi tudi plačna reforma javnega sektorja.

V svojem odgovoru je Golob opozoril, da vprašanje usklajevanje plač v javnem sektorju ni nekaj, kar nastane čez noč in se čez noč tudi ne more izvesti. Spomnil je, da so zadnja resna pogajanja trajala šest let in se zaključila leta 2008. »Za tem se nobena vlada ni celovito lotila javnega sektorja. Izvajali so se zgolj parcialni ukrepi, s katerimi ne moremo priti do konca tega problema. Ravno parcialni ukrepi so privedli do stanja, ki ga spremljamo danes,« je povedal in dodal, da je njegova vlada tista, ki poskuša javni sektor postaviti na noge.

Žakelj je bil tudi kritičen, da vlada ne izkazuje pripravljenosti, da bi sprejela potrebne ukrepe, na kar nakazuje prekinjeni socialni dialog s sindikati. »Socialni dialog je bil v celoti ukinjen pod prejšnjo vlado. Govoriti, da danes ni socialnega dialoga, je čisto sprenevedanje. Do roka ne bomo sklepali parcialnih rešitev z nikomer,« mu je odgovoril Golob.

Rešitev ustavnega sodišča je podobna zakonskemu predlogu vlade

Pritisk nad izvedbo plačne reforma v javnem sektorju je nadaljevala tudi poslanka iz vrst SDS Jelka Godec, ki je temu dodala še vprašanje glede izvršitve odločbe ustavnega sodišča glede uskladitve plač sodnikov in tožilcev z rastočimi življenjskimi stroški.

»Ali ste kljub temu, da veliko potujete in dopustujete, že preučili predlog sodnikov? Boste odločbo izvršili? Ali pomeni njena izvedba izstop iz enotnega javnega plačnega sistema? V kateri smeri in kdaj boste izvršili obljube o reformi plač v javnem sektorju in koliko nas bo stala neizvršitev odločbe sodišča?« je vprašala premierja.

Golob je v svojem odgovoru poudaril, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj vsake pravne države. Zagotovil ji je, da je preučil odločbo sodišča, in izpostavil, da je zakon, ki ga pripravlja vlada, v nekaterih delih enak predlogom, ki jih je podalo sodišče. Izpostavil je del odločbe, ki se nanaša na višino plače, ki jo bodo prejeli sodniki okrajnih in okrožnih sodišč s 1. januarjem 2025. Višina plače bo glede na odgovor Goloba v vladnem zakonu enaka, kot jo je določilo sodišče.

Opozoril pa je na del odločbe ustavnega sodišča, ki ruši uveljavljena plačna razmerja, saj bo imel predsednik vrhovnega sodišča od 3. januarja letos plačo, ki bo višja od plače predsednice države. »Verjamem, da so sorazmerja med plačami podrli z dobrimi nameni,« je povedal in dodal, da se je že v preteklosti dogajalo, da je do porušenja sorazmerij prišlo ravno zaradi dobro namernih rešitev. »Mi smo se zavezali, da bomo v pogajanjih, ki so v sklepni fazi, ta plačna nesorazmerja poskusili urediti vsa na enkrat,« je povedal v zaključku in dodal, da bodo kljub političnim pritiskom proces reforme plač v javnem sektorju izpeljali do konca.

Nad medvrstniško nasilje v šolah s prenovljeno zakonodajo

»Pred nekaj dnevi je ponovno prišlo do nasilja na osnovni šoli, tokrat v Brežicah,« je svoj govor začela Iva Dimic, poslanka NSi, ki je izrazila zaskrbljenost nad tem, da javna institucija, ki je nekoč veljala za varen prostor, to danes ni več. Na predsednika vlade je zato naslovila vprašanje, kakšen načrt ima vlada za spoprijemanje z vse pogostejšim medvrstniškim nasiljem.

Golob je povedal, da je vprašanje izjemno resno in da porast nasilja ne opaža samo v naši državi, temveč v celem svetu. »Problem, ki se je iz ZDA preselil v EU, postaja vedno večji. Klasični pozivi, kot smo jim bili priča do danes, ne bodo zadoščali,« je bil kritičen. Za uspešno spopadanje z nasiljem v šolah bo po njegovem mnenju potrebna sprememba zakonodaje. Z zakonodajo bo potrebo redefinirati vlog staršev in delavcev v šolskem sistemu in slednje opolnomočiti, da bodo lahko problem v prihodnosti ustrezno naslovili in zoper njega učinkovito ukrepali.

Po mnenju goloba je medvrstniško nasilje družbeni fenomen, ki se mu v družbi ne da izogniti. »Ni enostavnih rešitev. Pripraviti bo potrebno akcijski načrt kako se soočiti s tem in spremeniti zakonodajo. Stroka mora dati odgovore, politika pa pripraviti rešitve,« je odgovoril poslanki.

Dimic je v svojem poslanskem vprašanju od predsednika vlade zahtevala tudi rešitve glede romske problematike, a ji Golob na to ni odgovoril, saj meni, da to ne sodi na področje urejanja medvstniškega nasilja v šolah.

Poplavno sanacijo je ocenil kot uspešno

Damjan Zrim iz koalicijske stranke SD pa se je v svojem poslanskem vprašanju spomnil na poplave lanskega avgusta, ki so prizadele veliko državljanov, med katerimi so tudi družine, ki še vedno čakajo na selitev, ki po mnenju Zrima poteka prepočasi.

»Ljudem smo zagotovili, da na njih ne bomo pozabili. Kljub temu, da je bilo že veliko izvedenega, ostaja še vedno veliko obljub neizpolnjeni. Državljani so nezadovoljni s hitrostjo pomoči,« je povedal in Goloba vprašal, kako je z izdajo gradbenih dovoljenj.

Golob je v svojem odgovoru poudaril, da je bil odziv vlade na poplave hiter in odločen, vendar vseh posledic ni mogoče hitro odpraviti. »Prva prioriteta je bila čiščenje vodotokov in obnavljaje kritične infrastrukture. Velik del tega je bil zaključen do 1. junija letos. Sem sodi obnovitev vodne in cestne infrastrukture, s katero smo preprečili ponovitev tega, kar se je zgodilo avgusta,« je povedal in dodal, da so prizadetim tudi hitro ponudili denarno pomoč.

Na koncu so jim ostale še hiše, ki jih nameravajo seliti. »Želim si, da bi bili postopki hitrejši. Težavo povzroča neusklajeno mnenje prebivalcev, ki nasprotujejo selitvi. Upravni postopek, s katerim nekoga izseliš, je nekaj, kar mi do zdaj ni bilo poznano, vendar zdaj mi je,« je priznal in se ob koncu strinjal z Zrimom, da postopki trajajo predolgo.