Rešitev, v skladu s katero naj bi zdravniki svojo energijo in čas primarno posvečali delu v javnem zdravstvenem sistemu, je prvi obelodanil predsednik vlade Robert Golob na obisku murskosoboške bolnišnice, podrobneje pa nekaj dni kasneje, ko je izhodišča za razmejitev javnega in zasebnega zdravstva sprejela tudi vlada. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je povedala: »Cilj zakona je, da potegnemo ločnico med tistimi, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih, in tistimi iz zasebnih. Želimo namreč, da kader ostaja v javnih zdravstvenih zavodih. Ob tem pa je seveda treba zagotoviti, da bodo delavci tudi ustrezno motivirani, da ostanejo v javnih zdravstvenih zavodih. Zakon zato spodbuja dodatno delo pri matičnem javnem zavodu.« Kot je »spodbudo« ministrica dodatno pojasnila, bodo v zameno za prepoved zdravnikom zagotovili boljše plačilo za dodatno delo oziroma izplačevanje tako imenovanih super nadur. Teh ne bodo deležni le zdravniki, ampak celotna zdravstvena ekipa, ki bo opravila dodatno delo, torej tudi medicinske sestre.

Zdravniki sicer ne bodo imeli težav, če bodo želeli dodatno delati za Rdeči križ, v gorski reševalni službi ali pri zavodu Slovenija Transplant, že za delo v drugem javnem zavodu pa bodo potrebovali soglasje in bodo morali izpolnjevati določene pogoje. Po aktualnem predlogu bi lahko direktor javnega zdravstvenega doma zdravnikom delo v drugi bolnišnici ali drugem zdravstvenem domu odobril le, če bodo v matični hiši že izpolnili program zdravljenj, ki jih plača zdravstvena zavarovalnica, in če ti zdravniki ne bodo odklanjali nadurnega dela v svoji matični ustanovi.

Takšna napoved, s katero aktualna vlada poskuša reševati razmere v zdravstvu in krepiti javno zdravstvo, prihaja v času, ko zdravniki že več kot štiri mesece stavkajo, ko dialog med njimi in vlado ne poteka in ko vsak dodatni stavkovni dan dodatno podpira razcvet zasebnega zdravstva. V nespodbudnih razmerah in ob vse daljših čakalnih vrstah so namreč pomoč za svoje zdravstvene težave v zasebnih ambulantah primorani iskati tudi bolniki, ki bodo do konca življenja zagovarjali javno zdravstvo. Napoved prihaja v času, ko izjemno pomemben pozitiven odnos in zaupanje med zdravnikom in bolnikom kopnita. Napoved prihaja tudi v času, ko se je na 29 razpisanih mest za specializacijo iz urgentne medicine prijavilo vsega pet kandidatov, z ljubljanske urgence pa slišimo zgodbe o nečloveškem, 24-urnem čakanju bolnikov na hodniku, da pridejo do pregleda in bolniške postelje. In v času, ko kirurgi odhajajo v zasebništvo in tujino, v nekaterih odročnejših krajih pa le še s težavo zagotavljajo primerno zdravstveno oskrbo. Ali torej napoved o razdelitvi javnega in zasebnega prihaja kot rešitev, ali pa lahko pomeni dodaten beg zdravnikov v bolje plačane zasebne prakse in osiromašenje javnega zdravstva?

Vladni predlog podpirajo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, Zvezi organizacij pacientov Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika

Kako lahko prepoznamo počitniške prevare 

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, zakaj tudi letos previdnost pri načrtovanju in počitnikovanju ne bo odveč, saj smo hitro lahko žrtev prevare, kako več kot sto žensk sumi, da njihov otrok ni umrl po rojstvu, ampak so ga prodali posvojiteljem, kakšna so predvidevanja na demografskem področju, kjer trenutno število prebivalcev Slovenija raste, lalp je svojo knjižno pravljico dobila še naša najuspešnejša športna plezalka Janja Garnbret, kako se je na svojo kariero ozrla Anita Vihtelič, plesna pedagoginja, nekdanja tekmovalka in sodnica … – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.