Doslej so predlagali predvsem vpeljavo sistema nagrajevanja zaposlenih v javnem zdravstvu, je pojasnil predsednik sveta Erik Brecelj. Lahko bi merili število opravljenih storitev ali pa število opravljenih nadur. Počasi bi bil tudi čas, da bi začeli meriti kakovost, je ocenil predsednik strateškega sveta, ki deluje pri predsedniku vlade. Sam je na primer predlagal, da bi zavodi, ki so po v anketah izraženem zadovoljstvu bolnikov v zgornji četrtini, prejeli nagrado Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v višini enega odstotka. Zavodom z najslabšimi ocenami pa bi ZZZS plačal za odstotek manj denarja. »Mi ne moremo recimo nagrajevati medicinskih sester, zasebniki jih pa lahko. Treba je pogledati, zakaj je to mogoče,« je poudaril.

Smer, ki je začrtana v izhodiščih za pripravo novele, strateški svet po Brecljevih besedah sicer podpira. »Neki red je treba uvesti, ne more biti tako, da vsak dela, kar hoče,« je povedal in dodal, da bo ob uveljavitvi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva verjetno kdo nezadovoljen – predvsem tisti, ki so doslej zelo dobro služili z izvajanjem samoplačniških storitev. Zakon po Brecljevih besedah sicer poudarja tudi, da so vsi zdravniki razen nekaterih izjem dolžni opravljati dežurno službo. Kot je dejal, zakonodaja to obvezo sicer že predvideva, a ta v praksi v polnosti nikoli ni zaživela. Tako so zdravniki, ki delajo na urgencah, izjemno obremenjeni, nekaterim pa dežurstev ni treba opravljati, je opozoril. »Zdaj so grde stvari za tiste v javnem zdravstvu, lepše pa za koga drugega, zraven pa še dobički in zaslužki,« je dejal.