36 umetnic in umetnikov, 19 mentorjev, 70 dijakov, 47 študentov in 30 drugih oseb, 19 kulturnih in izobraževalnih organizacij, 23 lokacij je statistika letošnjega mednarodnega festivala svetlobe Svetlobna gverila v Ljubljani, ki je vstopil v polnoletnost. Nastaja v produkciji Strip Cora - Foruma Ljubljana in številnih koproducentov.

Predrugačenje dojemanja prostora

Letošnja osrednja tema so Transformacije. »Izbrana dela tematizirajo in reflektirajo različne vidike sprememb in preobrazb, ki smo jim priča v našem okolju, življenjih,« pravi Katerina Mirović, ki se skupaj z Niko Erjavec in Janezom Grošljem podpisuje pod kuratorstvo festivala. Kuratorji pravijo, da so izbrali umetnike, ki so skušali skozi izvirno umetniško govorico naglasiti različne vidike transformacij – na ravni forme in v kontekstu prostora oziroma gledalčeve percepcije. Takšne so še zlasti site-specific postavitve v javnem prostoru, ki so na festivalu v večini.

Kustosinja Katerina Mirović je v mnoštvu projektov izpostavila interaktivni projekt italijanske umetnice Cinzie Campolese, ki sodi v domeno kinetične umetnosti in bo na ogled v Galeriji Vžigalica. »Laserske vodne tehtnice omogočajo svojevrstno transformacijo prostora, hkrati pa na igriv način vplivajo na gledalčevo percepcijo, in sicer tako, da se mu spremeni občutek zaznavanja prostora; kot da ne stoji več trdno na tleh,« pravi kustosinja.

Izpostavila je tudi avdio-vizualno instalacijo V2V Urške Čuk in Amadeja Plesničarja z naslovom Transformacija skozi kaos: »Avtorja se pod kuratorskim očesom Beam Teama predstavljata s skupinskim avdio-vizualnim site-specific umetniškim delom. Kristalne strukture, razprostrte po ograjenem vrtu ob Križevniški cerkvi, so simbol transformacije, kjer se iz kaosa in razkroja s pomočjo svetlobe dviguje novo življenje.«

Vizualna komunikacija

Vizualna umetnica in soustanoviteljica festivala Svetlobna gverila Aleksandra Stratimirović bo na pročelje Cankarjevega doma izobesila instalacijo z naslovom Velika uma. »Gre za svojevrstno (vizualno) komunikacijo velikih umov, in ta prinaša spremembe v družbi,« meni Katerina Mirović. »Veliko je projektov, kjer se igrajo oziroma polemizirajo spremembo prostora z umetnostjo, in to na različne načine.«

Tak je denimo kiparski poseg Toma Winklerja s svetlobno instalacijo v obliki fontane in predelavo obstoječega vodnjaka Čarobni vrt v Foersterjevem vrtu, ali pa ptičje hišice Janje Kosi, ki so citati okoliške arhitekture. V Križevniški soteski je zanimiva tudi video instalacija avtorice Lucije Klauž z naslovom Nikoli se ne vrnem na isto mesto, stekam se naprej in nazaj, izdelana v obliki tunela.

Prav tako ne gre spregledati nove postavitve Andreja Štularja, ki je iz že uporabljenih materialov izdelal repliko avtomobila in ga s pomočjo študentov ALUO preobrazil v objekt, kjer lahko spremljamo niz večkanalnih video projekcij. Video instalacija Pozor, avto! stoji na Trgu francoske revolucije.