Sredi lanskega avgusta je 35-letni trojni morilec Nermin Sulejmanović v Gradačcu v Bosni in Hercegovini pred očmi devetmesečnega dojenčka najprej do neprepoznavnosti pretepel, nato pa v glavo hladnokrvno ustrelil bivšo ženo Nizamo Hećimović, umor pa prenašal v živo prek spleta. »To se pač zgodi, če te pra**ca prijavi policiji,« je s pištolo, uperjeno v njeno glavo, komentiral, tik preden je pritisnil na petelina. Ko jo je pobaral, zakaj je to storila, mu je z zadnjimi močmi odgovorila, da zato, ker se je bala zase in za otroka. To so bile njene zadnje besede. Po dolgoletnem nasilju ga je le nekaj dni pred brutalno smrtjo še zadnjič prijavila policiji. A tudi tokrat njene prošnje niso bile uslišane. Predlog policije za prepoved približevanja je občinsko sodišče le štiri dni pred brutalnim umorom zavrnilo. Prav tako ni bil zoper znanega nasilneža, ki je ustrahoval celotno skupnost, nikoli odrejen niti kak drug ukrep.

Policija priložila premalo dokazov

Predsednica sodišča je lani po umorih pojasnila, kako policija predloga za prepoved približevanja ni podprla z dokazi (denimo medicinsko dokumentacijo) in informacijami o pretekli kaznovanosti 35-letnika, prav tako naj ne bi priložila izjave žrtve in morebitnih prič, ki bi potrdile navedbe domnevne žrtve in podprle predlog policije. Zato sodnica Lejla Numanović papirja pač ni mogla podpisati. Odločbo so takrat poslali Sulejmanoviću, ta pa se je skoraj nemudoma odpravil na krvavi pohod. Na predlog Policijske uprave Gradačac je urad disciplinskega tožilca sodnega sveta BiH (VSTV) pred nekaj tedni zoper sodnico Numanovićevo sprožil disciplinski postopek. V njem bodo ugotavljali morebitne nepravilnosti v postopku. Družina umorjene je prepričana, da je napako sodnice Nizama Hećimović plačala z življenjem.

Vsaka tretja ženska žrtev nasilja

Domačini so v dnevih po umorih Nizame Hećimović in dveh drugih moških, ki ju je Sulejmanović ubil med begom pred policijo, organizirali proteste. Na njih so zahtevali prevzem odgovornosti vseh, ki so dopustili, da je storilec ostal na svobodi in je tako lahko zagrešil takšno grozodejstvo. Zahtevali so tudi odstop predsednika sodišča in direktorja policije. »Morilec je pošast, ki je več let teroriziral mesto, nadlegoval in izsiljeval je tudi otroke,« je za Dnevni avaz takrat povedal eden od krajanov. Da država v primerih družinskega nasilja ne ukrepa ustrezno, je za lokalne medije opozoril tudi župan Edis Dervišagić: »Če bi bilo drugače oziroma če bi se ga zakonsko primerno sankcioniralo in bi mu prej odvzeli prostost, se ta gnusni zločin ne bi zgodil.« Tako kot pri nas (in drugod po Balkanu) je femicid v BiH, kjer je vsaka tretja ženska žrtev družinskega nasilja, dokaj pogost način obračunavanja moških ob izgubi moči nad ženskami. Shodi so se lani razširili po vsej državi, udeleženci so zahtevali, da se v zakonodaji uvede pravna definicija femicida, da se poviša kazni zanj ter da se ženske nasploh bolje zaščiti pred nasiljem.