Obe noveli je DZ sprejel pretekli teden. Odložilna veta na omenjeni noveli pa je v ponedeljek predlagala komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za sprejetje novele zakona o zaščiti živali je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 17. Med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.
Odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali je podprlo 23 državnih svetnikov, eden je bil proti. Kot je na današnji seji državnega sveta spomnil podpredsednik pristojne komisije državnega sveta Anton Medved, novela ni uživala širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke, pri čemer je slednja opozorila, da so nekatere določbe vprašljive z ustavnopravnega vidika. »V proces oblikovanja zakonskih rešitev je treba vključiti strokovnjake s tega področja, kot so veterinarji, zootehniki in agronomi, da bi zakonodaja ustrezno naslovila vse vidike dobrobiti živali,« je poudaril Medved in ob tem opozoril na institut kvalificiranega prijavitelja, ki ga uvaja obravnavana novela.
Novela zakona o zaščiti živali naj bi bila diskriminatorna do kmetov
Po mnenju komisije nekdo, ki je opravil 40-urni tečaj, ne more nadzirati dela veterinarjev, ki svoje strokovno znanje pridobivajo več let. Komisija je nasprotovala tudi popolni prepovedi privezovanja psov in predlagala določitev jasnih meril in pogojev glede površine za gibanje živali. S stališča varstva osebnih podatkov je nasprotovala tudi obveznemu video nadzoru v klavnicah.
Medved in nekateri drugi državni svetniki so obenem ocenili, da je novela diskriminatorna do kmetov. »Ne obravnava vseh živali in njihovih lastnikov, temveč se osredotoča na gospodarske rejne živali, na kmeta, ne pa tudi na hišne ljubljenčke in njihove lastnike, čeprav mnogi izmed teh ljubljenčkov po 10 ur in več preživijo zaprti v kletkah, garsonjerah in stanovanjih,« je poudaril državni svetnik Branko Tomažič.
Državna svetnica Jasmina Opec Vöröš je ob tem izpostavila vidik biovarnosti. Z obravnavano novelo se po njenem prepričanju namreč odpira možnost, da bodo po hlevih hodili ljudje, ki za to niso usposobljeni, kar predstavlja tudi možnost prenosa okužb in bolezni.
»Veterinarski inšpektorji imajo točno izdelana navodila, koliko hlevov lahko obiščejo na dan, kako se morajo obleči, kako morajo zavarovati sami sebe, da ne prenašajo morebitne okužbe med hlevi in z zakonom, ki ga imamo pred seboj, to biovarnost postavljamo v nevarnost,« je pojasnila.
Z novelo zakona o KGZS naj bi kršili volilno pravico
Novelo zakona o KGZS so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda). Predlagatelji želijo z novelo zagotoviti večjo avtonomijo in depolitizacijo zbornice. Novelo je pretekli teden na glasovanju podprlo 49 poslancev, 20 jih je bilo proti.
V skladu z novelo na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, za položaje v ključnih organih zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.
Za odložilni veto na novelo zakona o KGZS je glasovalo 26 državnih svetnikov, eden je bil proti. Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo Branko Tomažič je na današnji seji pojasnil, da je novela ustavno sporna z vidika kršitve volilne pravice v okviru pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, načela enakosti pred zakonom in načela pravne države. Novela obenem močno posegajo v avtonomijo zbornice.
Tomažič je ob tem izpostavil, da sta na ustavnopravno spornost novele zakona o KGZS opozorila tudi Inštitut za ustavno pravo in zakonodajnopravna služba DZ. Medved je novelo označil za oster napad na slovenskega kmeta, saj se jim z njo kratijo pravice. Po mnenju državne svetnice Opec Vöröš pa je zakon preveč nedoločen, zaradi česar bo v praksi prihajalo do težav.
Veto tudi na zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov
DS je s 17 glasovi za in osmimi proti izglasoval tudi odložilni veto na zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov. Predlagatelji veta so opozorili, da je zakon neustrezen in da je šlo v času epidemije za izjemne okoliščine. V DZ bo za vnovično sprejetje zakona potrebnih vsaj 46 glasov.
DZ je prejšnjo sredo sprejel zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški v času covida-19. Po zakonu bodo povrnjene globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave, ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oziroma izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je danes poudaril, da se je prejšnja vlada zaradi epidemije covida-19 brez dvoma znašla v težkem položaju, a je tudi v izrednih okoliščinah treba spoštovati pravni red. Nihče ni preprečeval takratni vladi in takratnemu državnemu zboru, da sprejme ustrezno zakonsko podlago, na podlagi katere bi potem sprejemali odloke, ki bi se izvrševali v praksi, je dejal. Zakon ima po njegovih besedah namen povrniti zaupanje v načelo pravne države.
Ob tem je poudaril, da bodo osebe, ki jim bodo povrnili globe, ob tem tudi izbrisane iz prekrškovnih evidenc in tako veljale za nekaznovane, hkrati pa je opozoril, da zakon ne določa povračil glob za prekrške z elementi nasilja.
Skupna ocena finančnih posledic zakona znaša preko pet milijonov evrov
Veto na zakon je državnemu svetu predlagala komisija za državno ureditev. Komisija je v pobudi med drugim ocenila, da je ureditev, ki jo predvideva zakon, neustrezna in neutemeljena. V času epidemije covida-19 je bilo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi treba sprejemati epidemiološke ukrepe, šlo je za izjemne okoliščine, so poudarili.
»Sprejeti zakon ureja vračanje plačanih glob posameznikom, ki so kršili takrat veljavno zakonodajo, pri čemer je treba poudariti, da je morebitna posledica izgube življenja in zdravja večjega števila ljudi hujša in bolj nepopravljiva od morebitne začasne nezmožnosti udeležbe več kot 10 udeležencev na javnih shodih v času vrhunca visoko nalezljive bolezni,« je v predstavitvi stališča komisije povedal državni svetnik Miloš Pohole.
Komisija meni tudi, da bi lahko ustrezne zakonodajne rešitve dosegli na podlagi že veljavne zakonodaje, sprejete rešitve pa da predstavljajo kršitev načela pravne države in slab zgled za naprej. Zakon bo prav tako obremenil slovensko pravosodje in davkoplačevalce, saj skupna ocena finančnih posledic zakona znaša preko pet milijonov evrov, je poudaril Pohole.
