Če smo se pri nakupih avtomobilov s pogonom na motor z notranjim izgorevanjem precej pogosto ukvarjali z vprašanjem, koliko goriva nam bo porabil na 100 kilometrih vožnje, je vprašanje vseh tistih, ki se spogledujejo z električnim avtomobilom, še pogosteje naslednje: kolikšen bo njegov doseg? Za to pa je pomembno predvsem, da ima dovolj zmogljivo baterijo, ki omogoča čim več prevoženih kilometrov.
Napredek na področju baterij je bil v zadnjih letih velik. Če gledamo razvoj litij-ionskih akumulatorjev, lahko po mnenju stroke pridemo do ocene, da se je specifična gostota celic v zadnjih desetih letih povečala za približno 50 odstotkov, ogromno je bilo narejenega tudi na področju zanesljivosti delovanja, življenjske dobe in varnosti. »A večanje specifične gostote se je pri tej vrsti litijevih celic, ki ji uporabljamo zdaj, upočasnilo, saj se že približujemo teoretični meji specifične gostote, ki je dobrih 300 vatnih ur na kilogram,« pravi Nejc Šter z inštituta Metron in doda, da je težava tudi v tem, da zmogljivejše baterije potrebujejo veliko prostora. To pomeni, da za njih potrebujemo velike avtomobile in da manjši, ki so bili sprva mišljeni kot idealni za električna vozila, odpadejo. In ker torej pri sedanji tehnologiji celic ni več prav veliko manevrskega prostora, bo za kakšne ekstremno večje dosege potrebna nova tehnologija, na katero pa bo treba še malce počakati.
Zmogljivost izgubljajo počasi
Realnost in sedanjost so torej litij-ionske baterije, okoli katerih se je spletlo cel kup različnih zgodb, izmed katerih jih je veliko tudi privlečenih za lase. Denimo tista, da je dodatna težava ta, da baterije s časom hitro izgubljajo zmogljivost, zaradi česar je doseg električnih avtomobilov že v nekaj letih še precej nižji kot takrat, ko ga zapeljemo iz salona. Realno stanje na trgu namreč kaže, da se baterije električnih vozil starajo počasneje, kot je veljalo sprva. »Zahtevna elektronika v vozilih dobro skrbi za 'zdravje' akumulatorjev, zato verjamemo, da bodo tudi deset let stari električni avtomobili glede zmogljivosti baterij še vedno dovolj zanimivi in uporabni za kupce rabljenih vozil,« nam je denimo povedal Rok Istenič iz Renaulta Slovenija, s katerim se strinja tudi Andrej Pečjak z inštituta Metron, ki pravi, da gre pri oceni o kratki življenjski dobi baterij v električnih avtomobilih za mit, ki je daleč od resnice. »Celo deset let stari električni avtomobili le redko izgubijo več kot deset do 20 odstotkov kapacitete.«
Omenjeno hkrati pomeni, da bodo električni avtomobili, ob stalni in vedno konkretnejši rasti njihovega števila na cestah, zelo kmalu postali zanimivi tudi na trgu rabljenih vozil. Ta je sicer še v povojih, največja težava rabljenih električnih vozil, ki so na voljo v tem trenutku, pa je, da so proizvajalci še pred nekaj leti vgrajevali majhne baterije velikosti od 20 do 30 kWh, kar je bilo uporabno le za kratke vožnje, tudi ko je bil avto nov. Ko takšna baterija z leti izgubi še okrog deset odstotkov kapacitete, pa je nato ta že prej prekratek domet še krajši. Sicer pa se stanje baterije pri rabljenem avtomobilu lahko preveri s testno vožnjo od polnega do skoraj praznega in potem z merjenjem, koliko energije »gre v baterijo«, ali pa pri mehaniku s posebnim testerjem, s katerim se da na avtu videti vsako celico posebej.
Drugo življenje baterij
Naslednja etiketa, ki se je prijela baterij za električne avtomobile, je, da so te, ko so v avtomobilu »opravile svoje«, nevaren in težko razgradljiv odpadek. Kako velik problem dejansko so oziroma utegnejo postati izrabljene baterije iz električnih avtomobilov oziroma kaj se bo z njimi dogajalo, ko ne bodo več uporabne, nam je zato osvetlil Nejc Šter. Kot pravi, so skrbi odveč: »Akumulatorji bodo po opravljeni nalogi v električnem vozilu dobili novo življenje v obliki akumulatorskih zalogovnikov v hišah, industriji … Pri čemer je pričakovana življenjska doba pogonskih akumulatorjev v električnih vozilih več kot deset let, potem pa vsaj še deset let v obliki zalogovnikov. Ob tem se trenutno v Evropi že veliko podjetij ukvarja z reciklažo baterij, vse več pa je reciklaže tudi neposredno pri proizvajalcu.«
In še en mit: v zadnjem času se vse glasneje širijo govorice o tem, da so električna vozila bolj kot druga »nagnjena« k temu, da se vnamejo in jih zajamejo ognjeni zublji, pri čemer naj bi bile najnevarnejše prav baterije. A realnost je drugačna, kar dokazujejo številne raziskave. »Toda za medije je pač bolj zanimiv požar električnega vozila kot pa 'klasičnega'. V Sloveniji v povprečju zagori eno fosilno vozilo vsak dan, vendar ta objava ni več zanimiva, razen če pri tem pogori cela hiša ali zaprejo predor in nastane avtocestni zastoj. Ko pa nekje na drugem koncu sveta zagori ena tesla, o tem senzacionalistično pišejo in poročajo vsi ter s tem povzročajo pri ljudeh občutek, da so električni avtomobili zelo vnetljivi,« je še enega izmed razlogov, da se je električnih avtomobilov prijel napačen sloves, navedel Nejc Šter.
