Kako lahko ugleden intelektualec v enem stavku zapiše, da je ustava »vsa za svobodo različnih«, takoj v naslednjem stavku pa, da ta ista ustava »torej dopušča samo en nazor«!? Namreč, »vsem agentom države«, torej tudi vsem, ne le ustavnim sodnikom! Vsem tem naj bi bilo torej morda sicer še dovoljeno zasebno imeti drugačen (npr. krščanski) svetovni nazor – ampak sodniki pa ne bi več smeli biti?! »Berufsverbot« (prepoved opravljanja poklica politično ali nazorsko nezaželenim) po Simonitijevo?
Resno razpravljati o tako absurdnih idejah se mi sicer upira – a če jih ugledni intelektualec objavlja, kar mu ustavna svoboda izražanja seveda dovoljuje, ista svoboda meni dovoljuje (vest pa nalaga), da jih odločno zavrnem. Več o vsem tem v sobotni prilogi Dela – tu pa le še tole. Tako kot na levici zavračamo poskuse, da bi si zasluge za osamosvojitev Slovenije pripisovala le ena politična stran, bi morali enako odločno zavrniti tudi poskuse, da bi si ob osamosvojitvi nastalo ustavo in pravico do njene interpretacije prisvajala le ena politično-nazorska stran. Tako predloge te ustave kot njeno končno besedilo so skupaj pripravili strokovnjaki in politiki različnih nazorov, ponekod tudi z dolgotrajnim iskanjem za vse sprejemljivih kompromisnih rešitev – in ta ustava je zdaj naša skupna »last«. Ureja družbeno življenje in pravice nas vseh, zato bi pomenilo hudo kršitev njenega duha in njene vsebine, če bi si to oboje zdaj skušala prisvojiti ena nazorska skupina (»liberalno-demokratska«), vse druge pa izključiti.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
