Kot je v odločitvi, objavljeni na družbenih omrežjih, zapisalo sodišče, je »pravni sistem, ki v zveznem kazenskem zakoniku kaznuje umetno prekinitev nosečnosti, neustaven, saj krši človekove pravice žensk in oseb, ki so lahko noseče«.
Že pred dvema letoma je sodišče v primeru spodbijanja kazenskega zakonika v severni zvezni državi Coahuila odločilo, da splav ni kaznivo dejanje, s čimer je odprlo pot dostopu do postopka brez grožnje pregona. A kot piše britanski BBC, so države in zvezna vlada le počasi spreminjale oziroma odpravljale s tem povezana določila v kazenski zakonodaji.
Nova sodba legalizira umetno prekinitev nosečnosti v vseh 32 zveznih državah. Doslej ga je sicer že dovolilo 12 držav, kot prva zvezna država Ciudad de Mexico leta 2007, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V večinsko katoliški Mehiki so vprašanja pravic žensk doslej sprožala delitve, obe strani pa redno prirejata proteste. Sredino odločitev je pozdravilo več skupin, ki so zavzemajo za pravico do splava.
V Latinski Ameriki je splav kot elektiven poseg dostopen v Argentini, Kolumbiji, na Kubi in v Urugvaju. V več drugih državah je dovoljen v določenih okoliščinah, kot sta posilstvo ali zdravstveno tveganje, medtem ko je prepovedan v Salvadorju, Hondurasu, Nikaragvi, na Haitiju in v Dominikanski republiki.