Poglejte samo Prešernov trg, celo četrtino zaseda lokal! Pa tudi Pogačarjev trg in Plečnikove arkade na tržnici, nekdaj javni prostor 'par excellence', so se spremenile v en sam kontinuiran lokal na prostem, namenjen predvsem tujim gostom. Komercializacija pljuska tudi že čez meje ožjega središča, nekaj prostorov sicer še ohranja svojo identiteto – Trubarjeva recimo, čeprav ji vzhodno od Resljeve tudi že zmanjkuje prostora za pešce. Gre za družbene spremembe, boste rekli, povsod je tako. Ni. Ni povsod tako. Na Dunaju na ulici ne boste slišali glasbe iz lokalov, prav tako je prostor, kjer se streže na ulici, močno omejen. Prav tako v Parizu, mnoga mesta, ki jih preplavlja turizem, so se začela zavedati problemov, ki jih turistifikacija s seboj prinaša. Ne vem, kaj ima od tega mesto. S projektom Bicikelj, na primer, je sicer dobila sistem izposoje mestnih koles, a je privolila v arogantno zlorabo javnega prostora v oglaševalske namene. x n1.info
Nepreslišano: Ana Kučan, krajinska arhitektka, Biotehniška fakulteta
V zadnjih osmih letih se je stanje poslabšalo. Prebivalci Ljubljane smo spremenili svoje vsakdanje poti skozi mesto, saj je središče v sezonskih vrhuncih skoraj neprehodno, sploh po nabrežjih Ljubljanice. Umeščanja hrupnih komercialnih programov na javne prostore je več, nekateri prav brezsramno izrinjajo prebivalce, ki niso vpleteni 'v menjavo blaga in dobrin', z ulic in trgov, arhitekturne ureditve, ki so včasih še skušale loviti ravnotežje med deležem prostora, namenjenem javni rabi in tistim, ki ga zasedajo trgovci in lokali, so v zadnjih letih povsem podlegle prevladujočemu principu, ki javni prostor vidi predvsem kot priložnost za zaslužek.

prof.dr.Ana Kučan