Izvršni direktor ukrajinskega upravitelja jezu Ukrhidroenergo Igor Sirota je v četrtek opozoril, da je raven vode v akumulacijskem jezeru padla pod kritično točko 12,7 metra. Kot je pojasnil, nuklearka v Zaporožju sedaj iz jezera ne more več črpati vode potrebne za hlajenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nasprotno je sporočil generalni direktor IAEA Rafael Grossi, ki zatrjuje, da nuklearka še naprej črpa vodo za hlajenje iz akumulacijskega jezera. »Dosedanje analize kažejo, da bodo črpalke verjetno še vedno delovale, tudi če se gladina spusti na približno 11 metrov ali morda še nižje,« je poudaril.
Ponovil je, da je osebje jedrske elektrarne že izvedlo ustrezne ukrepe za omejitev porabe vode. »Sedaj pa si prizadevajo preiti na alternativne vire oskrbe z vodo,« je nadaljeval in kot eno od možnosti izpostavil ogromen bazen ob nuklearki, ki bi lahko več mesecev zagotavljal vodo za hlajenje.
»Kljub temu so splošne razmere na področju jedrske varnosti še vedno negotove in potencialno nevarne. Prav tako še ni znan obseg škode na jezu ter kdaj in na kateri ravni se bo akumulacijsko jezero stabiliziralo,« je še dodal.
Strokovnjaki IAEA v nuklearki so medtem zaprosili za dostop do mesta, kjer se meri nivo vode v jezeru, Grossi pa namerava nuklearko v Zaporožju obiskati prihodnji teden.
Krivdo za uničenje jezu Rusija in Ukrajina zvračata druga na drugo. Kijev trdi, da gre za teroristično dejanje Moskve in vojni zločin, medtem ko ruska stran govori o ukrajinski sabotaži.
3,2 kilometra dolg in 30 metrov visok jez so zgradili leta 1956 v sklopu hidroelektrarne. Njeno akumulacijsko jezero z 18 kubičnimi kilometri vode pa je pomembno za oskrbo največje evropske nuklearke v Zaporožju in tudi polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.
